Spet videli slavno pošast

Najbolj znana in slavna škotska pošast Nessie je letos sila zaposlena, že dvanajstkrat so jo videli. Zadnjič prejšnji konec tedna, ko je v bližini slavnega jezera počitnikoval Richard Cobb iz Bradforda, ki v zgodbe o jezerski pošasti ne verjame.

No, doslej ni verjel. Potem pa je prejšnji četrtek, bilo je ob 21.30 po lokalnem času, nekaj zganilo jezersko gladino in 43-letni Cobb, oče treh otrok, ki je bil tam s 46-letnim bratom Colinom, je bil osupel. »Nikoli nisem verjel v obstoj Nessie, zdaj pa nisem več tako zelo prepričan, da je ni. Kar sem videl, je bilo čudno. Bila je mirna, topla noč, ko je nekaj pogledalo iz jezera le nekaj sto metrov proč. Nisem mogel razločiti glave ali trupa, a bilo je nekaj, česar doslej še nisem videl. Minuto in pol sem opazoval, bitje se je premikalo in potem izginilo. Ne verjamem v Nessie, a nekaj je zagotovo tam.«



Dvanajst dni prej je bila pri jezeru 55-letna Tracy Power iz Belfasta: »Bila sem na turistični ladji, ki je plula proti gradu Urquhart. Super smo se imeli. Na pošast nisem pomislila, dokler nisem doma pogledala fotografij. Tistikrat bitja nisem opazila, osredotočena sem bila na pokrajino. Ni bila boja ali kaj podobnega. Sem geomorfologinja, ne verjamem v jezerske pošasti. A zares me zanima, kaj sem fotografirala. Morda Nessie vendarle živi v jezeru!«

O tem je prepričan tudi 24-letni Mike Bell, kapitan turistične ladjice Nessie Hunter, ki je na območju, kjer naj bi Nessie imela brlog, velikansko bitje ujel s sonarjem v bližini gradu Urquhart. Bell je prevzel krmilo pred pol leta, njegov predhodnik je ladjico vozil 35 let. »Bližali smo se koncu poti in družina je na sonarju, ki ga lahko vidijo vsi, nekaj zagledala. Nisem mogel verjeti svojim očem. Tokrat sem prvič videl Nessie. Ko smo obrnili ladjico, da bi jo spet videli, je ni bilo več. Bitje se je gibalo in je bilo večje od katere koli ribe iz jezera. Bilo je izjemno veliko, rad bi verjel, da je bila Nesie.«



O videnju je 10. julija poročal tudi redni iskalec pošasti, 54-letni Eoin O'Faodhagain iz Donegala, ki je videl kar dve bitji! »Videnja so nepojasnjena in še poglabljajo skrivnost,« pravi Gary Campbell, ki beleži vsako videnje jezerske pošasti v uradnem registru. »Ali zadnja videnja pojasnjujejo skrivnost pošasti iz jezera? Ne? Ali pomenijo nove dokaze, da se v jezeru nekaj dogaja, nekaj nepojasnjenega? Ja.«

Vsa so se zgodila v času, ko po spletu kroži poziv po javnem množičnem iskanju Nessie: na facebooku je 18.000 ljudi potrdilo, da se bodo udeležili septembrskega dogodka, zanimanje zanj je izkazalo še 38.000 drugih. A reševalci iz vode opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavlja jezerska voda. Jezero, dolgo 37 kilometrov, je na najgloblji točki globoko 230 metrov, povprečna temperatura vode je šest stopinj.

Mimogrede: lani so Nessie videli trinajstkrat. Tudi zato, ker je vse več turistov. Zaradi interneta pa lahko jezero spremljamo ves čas, od koder koli. Podatki kažejo, da vsak mesec kar 200.000-krat googlamo za informacijami o Nessie iz znamenitega Loch Nessa, kakih 37 kilometrov od Invernessa.