Stara 101 leto lovi jastoge

Svet je bil povsem drugačen, ko je Virginia Oliver začela loviti jastoge. Druga vojna vihra se še ni napovedovala, ženske v tem poklicu pa so bile tako redke, da je takrat osemletno dekle iz ameriške zvezne države Maine povsem izstopala iz svoje druščine. Da bi nastavljale pasti za rake? Pa kaj še, so se zmrdovale njene prijateljice, Virginia pa je med lovom v družbi očeta in drugih navdušencev naravnost uživala.
 

Vreme ni bilo ovira

In tako je še danes, več kot devet desetletij pozneje. Tako je, Virginia je stara že 101 leto in je najstarejša lovka na jastoge v svoji domovini, najverjetneje pa tudi na svetu. Kakor je oče prenesel ljubezen do tega poklica nanjo, je tudi ona navdušila svoja sinova, ki sta stara 78 in 79, še vedno skupaj skrbijo za pasti v domačem Rocklandu; na lov se še vedno odpravijo s čolnom, ki ga je Virginia pred desetletji kupila z možem, prav tako lovcem in ribičem.

Takšno delo je sila zahtevno, začne se že ob zori, pojasnjuje, s sinovoma odrinejo na morje običajno trikrat na teden. In 101-letnici še na misel ne pride, da bi odnehala. »Rada sem na vodi. To počnem že od nekdaj in mi ni naporno, ker sem pač vajena takšnega dela. Z možem sva odrinila na morje v vsakršnem vremenu, ničesar se nisva bala,« pove in pristavlja, da je ljubezen do lova večna, nikoli ne zamre, poudarja. Njeno poslanstvo je torej vseskozi enako, spreminjajo se le nekatere zunanje okoliščine, ki pa ne vplivajo občutno na njeno delo; jastogi so bili nekoč hrana delavskega razreda, danes so draga delikatesa, je denimo ena od sprememb, ki jo sicer nadvse preseneča.



Tudi sama obožuje jastoge, najmanj enkrat na teden si jih pripravi za večerjo! Pred leti je lesene pasti zamenjala za žičnate, se še spominja, a se je tudi na to navadila. Pa tudi na rane, ki so ji jih povzročili raki, tako da so jo morali zdravniki oskrbeti s šivi.

Skrbita pa jo populacija in zdravje jastogov v Mainu; posledice obsežnega lova so hudo prizadele tudi njih, ugotavlja.