Ste že slišali za starodavne ribe s štirimi očmi in brez čeljusti?! Videti so kot iz grozljivke ...

Brezčeljustnice so se pojavile pred več kot 500 milijoni let in so najstarejša še živeča vrsta rib. Nekdaj številna in raznovrstna skupina se je do danes skrčila na maloštevilne piškurje in glenavice. Oboji imajo dolgo telo, gladko kožo brez lusk ter usta brez čeljusti, ki jih uporabljajo za pritrditev in sesanje hrane.

Znanih je približno 38 obstoječih in okoli sedem izumrlih vrst. Najstarejši fosili izvirajo izpred približno 360 milijonov let.

Živijo v glavnem v obalnih in sladkih vodah v večini regij z zmernim podnebjem. Nekatere vrste (npr. Geotria australis, Petromyzon marinus in Entosphenus tridentatus) prepotujejo velike razdalje po oceanu.

Jedo druge živali

Kot mladiči preživijo večino življenja zakopane v tla. Odrasle živali se prehranjujejo z drugimi ribami in celo sesalci. Uživajo njihovo meso in kri. Izjema so nekatere sladkovodne brezčeljustnice, ki niso mesojede. Te v odrasli dobi sploh ne jedo, ampak živijo od zalog, pridobljenih pred vstopom v odraslost. Odrasle živali na videz spominjajo na jegulje, saj imajo podolgovata telesa brez lusk. Največja vrsta v dolžino meri 1,2 metra.

Z usti se pritrdijo na kamen ali na plen. FOTO: Yelena Rodriguez Mena/Getty Images

So edini živi vretenčarji s štirimi očmi. Ustna votlina, ki se nahaja pred spolnimi žlezami, omogoča pritrditev živali s sesanjem bodisi na kamen bodisi na plen. To potem omogoči jeziku, da pride v stik s kamnom, da strga alge, ali raztrga meso svojega plena, da dobi kri. So eni od energetsko najučinkovitejših plavalcev. Njihovi plavalni gibi ustvarjajo nizek tlak okoli telesa, tako da se pravzaprav vlečejo in ne potiskajo skozi vodo.

Na razširjenost brezčeljustnic negativno vplivajo izguba rečnega habitata, čezmerni ribolov in onesnaženje, pa tudi jezovi in ​​drugi gradbeni projekti, ki jim preprečujejo dostop do drstišč.