KAPUČASTI PITOHUI

Ste že slišali za to nenavadno ptico? Ni tako nedolžna, kot se zdi

Kapučasti pitohui ima oranžno in črno perje, nevrotoksin v njem povzroča otrplost in mravljinčenje.
Fotografija: So prikupni, a se jih ni priporočljivo dotikati. FOTO: Feathercollector/Getty Images
Odpri galerijo
So prikupni, a se jih ni priporočljivo dotikati. FOTO: Feathercollector/Getty Images

Osupljivi videz kapučastega pitohuija (Pitohui dichrous) je opozorilo za plenilce. Oranžna in črna kombinacija perja svari pred strupom, ki ga bo deležen tisti, ki si bo upal zgrabiti tega lepotca. A pozor: kapučasti pitohui zna tudi lagati.

Nekateri imajo namreč manj strupa, drugi več, odvisno od tega, kolikokrat se na njihovem jedilniku znajdejo strupeni hrošči, zaradi katerih ptice pridobijo to lastnost. Ker tisti, ki jih želijo pohrustati, ne vedo, koliko strupa ima kateri od ptičev, se jim v vsakem primeru raje izognejo. Nevrotoksin, ki ga najdemo v njihovi koži in perju, povzroča otrplost in mravljinčenje, ki lahko trajata več ur. Domačini na Novi Gvineji, kjer te ptice prebivajo, vedo, da se jih ne smejo dotikati.

Samičke s strupom, ki je sicer enak tistemu v južnoameriških strupenih žabah, zavarujejo tudi jajca. Tako se zgodi, da kača jajce že pogoltne, a ga nato zaradi neprijetnega okusa izpljune. Mladiči sprva niso strupeni in se za obrambo zanašajo le na svoje svetle barve. Povprečen kapučasti pitohui meri 23 cm in tehta 67–76 g. Samci in samice so si po videzu podobni. Njihove noge so črno obarvane in se končajo z ostrimi kremplji. Imajo tudi precej oster kljun.

Najdemo jih na Novi Gvineji. FOTO: Feathercollector/Getty Images
Najdemo jih na Novi Gvineji. FOTO: Feathercollector/Getty Images

Znanstveniki še vedno raziskujejo, zakaj so ptiči postali strupeni, saj ni potrebe, da bi se branili na ta način; ena od teorij je, da so se s strupom branili pred paraziti, na primer ušmi. Da bi opozorili na svojo strupenost, kapučasti pitohuiji oddajajo tudi neprijeten vonj.

Pogosto jih najdemo v jatah med drugimi pticami, denimo rajskimi pticami. Znanstveniki menijo, da vrsti na ta način varujeta druga drugo. Obe sta precej neokusni, zato nista priljubljen plen mesojedcev in vsejedcev.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij