Termiti ne spijo, pač pa brez premorov 24 ur na dan vsak dan le delajo
Tihi uničevalci. Tak vzdevek se je prijel termitov, ki lahko neopaženo uničijo hišo, da je primerna le še za rušenje. Še več. Zaradi življenja v kolonijah, ki štejejo nekaj sto tisoč pa tudi do več kot milijon živalic, lahko porušijo leseno hišo v vsega nekaj dneh! Toda če bi o njih razmišljali le kot o požrešnih škodljivcih, bi jim delali krivico. Izmed okoli 4000 vrst je uničevalcev le kakšnih 10 odstotkov, preostanek pa igra pomembno vlogo v naravi, saj razkrajajo odmrli les, odpadlo listje in živalske iztrebke.
Čeprav so majhni kot mravljice, so neznansko zanimivi. So mojstrski graditelji, ki za svojo kolonijo gradijo velikansko bivališče, t. i. termitnjak, ki na prvi pogled morda nekoliko spominja na zemeljski stolp. Nekateri štrlijo tudi pet metrov visoko, še približno enkrat toliko pa ga je skritega pod zemljo. V njem je pravi blodnjak rovov s sobicami, med katerimi je največja rezervirana za kraljico termitnjaka, matico, katere edina naloga je odlaganje jajčec. In ta odlaga kot po tekočem traku, tudi 30.000 na dan! In to dan za dnem!
V živalskem svetu veljajo mravlje za najbolj pridne delavke, a termiti jih verjetno z naskokom premagajo. Delajo namreč 24 ur na dan, brez premora.
Družabne žuželke
Termiti so, podobno kot mravlje in čebele, družabne žuželke z natančno urejeno družbeno ureditvijo in dodeljenimi nalogami. Na čelu sta kraljica, edina samica, ki se lahko razmnožuje, in njen samec.
Termitnjak in poti, ki vodijo vanj, varujejo vojščaki. Zaradi svoje vloge čuvajev so nekoliko večji in z močnejšo, bolj podolgovato glavo, s katero lahko celo blokirajo vhod v rove, "oboroženi" pa so še z močno, ščipalkam podobno čeljustjo. Najmanjši delavci gradijo in iščejo hrano, skrbijo pa tudi, da so vojščaki in kraljica nahranjeni. Ti namreč ne jedo sami, pač pa jim delavci v usta bljuvajo že prebavljeno hrano.
Kraljica in kralj sta edina s krili in delujočimi očmi. Preostali člani kolonije se rodijo brez kril in slepi, a jih to ne ovira pri njihovem garaškem delu. Večino življenja tako ali tako preživijo v temnem brlogu, kjer vida niti ne potrebujejo. Sporazumevajo se s feromoni in za seboj puščajo sled vonja, ki usmerja druge termite, pogovarjajo pa se tudi z zvočnimi vibracijami. Če vojščak zazna nevarnost, z glavo udarja ob steno termitnjaka, potujoče vibracije pa opozorijo preostale.
