Ti posebni raki hrano gojijo kar na sebi
Jetijevski rak ali Kiwa hirsuta je res nenavadna žival. Ne le po videzu, zanj o značilne tudi druge posebnosti, ki vzbujajo radovednost in navdušenje: denimo to, da kot nekakšni živinorejci sami pridobivajo svojo hrano. Da je vse skupaj še bolj čudaško, bakterije, ki so glavni del njihove prehrane, gojijo kar na svojih kleščah in nogah. Kaj še jedo poleg tega, ni dobro znano. Znanstveniki so opazili, da pojedo tudi školjke, a le, če je lupina že odprta.
Odkrili so jih šele leta 2005.
Marsikaj o teh zanimivih živalih ostaja skrivnost, saj so jih odkrili dokaj nedavno, leta 2005, in sicer v južnem Tihem oceanu na hidrotermalnih vrelcih v globini okoli 2200 metrov, sicer pa pet različnih vrst jetijevsklih rakov živi še na Pacifiško-Antarktičnem grebenu, Vzhodnoškotskem grebenu in Avstralsko-Antarktičnem grebenu. Znano je, da obstajata dve podobni vrsti v odprtinah na jugozahodu Indijskega grebena in na Galapagosu.
Jetijevski raki so dolgi okoli 15 centimetrov. V njihovem življenjskem okolju je zelo malo svetlobe, zato so njihove oči nerazvite – pravzaprav so popolnoma slepi. Ker živijo v temi, nimajo veliko barvnega pigmenta in delujejo beli. Živijo v skupinah, na enem kvadratnem metru je običajno okoli 600 osebkov. V globokih vodah, kjer živijo, je zelo hladno, zato se nikoli ne odmaknejo daleč od podvodnih topliških vrelcev, iz okolja s približno 32 stopinjami Celzija. Ime Kiwa, ki je del znanstvenega imena za jetijevske rake, pripada polinezijski boginji drobnih morskih živali.
Dlačice na kleščah in nožicah verjetno služijo tudi tipanju. Z njimi si pomagajo, ko iščejo partnerja za razmnoževanje. Klešče jetijevskega raka so znane kot matematični čudež. So namreč simetrične, enako dolge kot oklep.