To je 33-letnica, ki kuha po receptih z nagrobnikov (FOTO)
Njen konjiček je na prvi pogled morda sila nenavaden, a Rosie Grant je prepričana, da se tako nadvse spoštljivo pokloni pokojnim. Številni žalujoči svojci namreč na nagrobnike radi vgravirajo recepte priljubljenih jedi umrlih, ki pa po mnenju 33-letnice ne bi smeli kar utoniti v pozabo.
Če so bile izbrane jedi nekomu tako zelo pomembne za časa življenja, je prav, da jih redno pripravljamo, pojasnjuje Rosie, ki s svojo misijo navdušuje na tiktoku.
Od karamelnih bombonov do sirne omake
Pred letom dni je Američanka iz Marylanda še študirala arhivistiko, med brskanjem po knjigi o pokopališču v Washingtonu pa je naletela na zanimiv nagrobnik z receptom za piškote. Pravzaprav so bile navedene le sestavine, a ker jo je slaščica zamikala, je pri pripravi improvizirala. Piškoti so bili slastni, Rosie pa se je zdelo dejstvo, da je bil na nagrobniku vgraviran recept, nadvse zanimivo.
Med brskanjem po različnih arhivih in sprehodih po bližnjih pokopališčih je ugotovila, da navajanje najljubših jedi pokojnih niti ni tako redko, zato si je zastavila zanimiv cilj: kuhala oziroma pekla bo po receptih z nagrobnih spomenikov in počastila spomin na mrtve. »Tako slavimo njihovo življenje in dokažemo, da nas po smrti v resnici ne zapustijo,« svoj projekt, ki ga skrbno dokumentira na družabnem omrežju, pojasnjuje Američanka, ki je v minulem letu odkrila številne zanimive recepte, tudi za jedi, ki jih prej ni poznala.
Med dobrotami, ki so jo najbolj navdušile, so nedvomno karamelni bomboni pokojne Kay Andrews, a Rosie, zdaj pojasnjuje, med svojo misijo ni pridobila le recepta za slaščice, ampak je stkala tudi številne prijateljske vezi. Po objavi na tiktoku so stik z njo vzpostavili svojci pokojne, navdušeni, da se je lotila recepta ljube Kay, z Rosie pa so zadovoljno pokramljali in ji zaupali še o drugih slaščicah, ki jih je rada pripravljala. Prepričala jo je tudi sirna omaka neke druge Američanke, nekatere jedi, naznanja Rosie, bodo postale del njenega železnega kuharskega repertoarja.
Začelo se je s piškoti.
»Hrana nam je ob žalovanju v uteho, če vemo, da smo jed pripravili po receptu pokojnega. Tako ga ohranjamo v dragem spominu in mu izkazujemo spoštovanje,« svojo misijo sklene Rosie, ki upa, da bo lahko obiskala kar največ nagrobnikov z recepti, kdo ve, morda bo izbrane jedi nekoč prestavila tudi v posebni knjigi.
