V Angliji živi prava družina Addams, naokrog se vozijo v pogrebnem vozu
Lansko poletje sta spoznala, da v njunem domu straši. Toda duhovi ju niso pregnali, ampak sta jih sklenila spoznati in z njimi zaživeti v sožitju. Jon Paul Kennedy in Kymmi Jeffery sta z naklonjenostjo do srhljivega okužila tudi hčerki, desetletno Snow in šestletno Pebbles, družine pa se tako povsem upravičeno drži vzdevek Addamsovi.
Ponoči barbike oživijo
Prevažajo se v pogrebnem vozu, imenovanem Morticia (po junakinji iz priljubljene franšize Addams), s katerim tudi potujejo in obiskujejo druge domnevne hiše strahov. Zatrjujejo, da v njihovem domu v angleški grofiji Cheshire živijo duhovi, o čemer sta prepričani tudi hčerki, ki prepričujeta, da njune barbike ponoči oživijo in se sprehajajo naokrog, velikokrat pa opazita tudi nenavadno dolge prste, ki prestavljajo različne predmete.
V nočnih urah je mogoče slišati dojenčkov jok, drugega pojasnila, kakor da gre za duha mrtvega otroka, pač ne najdejo, povrhu je v hiši pogosto mogoče zavohati gnila jajca – žveplo pa je zanesljiv znanilec navzočnosti duhov, nevednim pojasnjujeta nenavadna zakonca.
Duhovi so očem navadnih smrtnikov nevidni, toda Jon Paul in Kymmi sta kljub temu okoli svojega doma namestila videokamere v upanju, da bodo morda le ujele katero nenavadno silhueto. In ker želita svojo strast deliti z javnostjo, bosta hišo preuredila v muzej in v njem razstavila vse, kar je po njunem povezano s strašnim dogajanjem in česar so se zanesljivo dotaknile zle sile. Med njimi tudi lutki Mimi in Esther, prek katerih se duhovi sporazumevajo z družino, sta prepričana.
Hčerki videvata dolge prste, ki prestavljajo predmete po hiši.
Da poslanstvo čudaške družine ni šala, se strinjajo mnogi v okolici, ki četverico redno vabijo v svoje domove, da raziščejo nenavadne pojave.
