ARHEOLOGIJA
V Egiptu našli izgubljeno zlato mesto
Izhaja iz dobe razkošja in umetniškega razcveta. Nastalo je med vladavino Amenhotepa III.
Odpri galerijo
V njem je živel Tutankamon. FOTO: Reuters
Najpomembnejša najdba vse od odkritja Tutankamonove grobnice in največje mesto, izkopano v Egiptu, so osupli arheologi, ki so ga poimenovali zlato izgubljeno mesto. To je bilo tisočletja skrito pod zemljo v bližini Luksorja, kjer je tudi znamenita Dolina kraljev.
Staro je tri tisoč let in izhaja iz obdobja vladavine Amenhotepa III., v njem pa sta živela tudi Tutankamon in Aj, so vzhičeni egiptologi, ki skrbno preučujejo najdene zaklade; med njimi ne manjka nakita, predvsem prstanov, lončarskih koles, amuletov skarabeja, vsakdanjih predmetov in drugih dragocenosti. Iskali so ga že med številnimi misijami, a venomer brez uspeha, pojasnjuje vodilni arheolog na območju Zahi Havas, zdaj nadvse ponosen, da je mesto odkrila domača ekipa. Ta je začela izkopavanja septembra lani, in sicer med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III. blizu Luksorja, 500 kilometrov od prestolnice Kairo.
»Že po nekaj tednih so se začeli kazati obrisi mesta. Kmalu smo uzrli odlično ohranjene zidove, še vedno jasno obliko prostorov, polnih predmetov iz vsakodnevnega življenja,« je navdušen Havas. Po sedmih mesecih so vidne številne ulice, pekarna s pečmi in lončenimi posodami, odlično ohranjene so tudi upravne in stanovanjske zgradbe, ekipa arheologov pa se je usmerila v raziskovanje grobnic, v katerih pričakujejo posmrtne ostanke z zakladi, ki so jih pokojniku pridali na oni svet.
Mesto je iz obdobja Amenhotepa III., ki je vodil imperij od Evfrata do Sudana. Umrl je okoli leta 1354 pred našim štetjem, vladal je približno štiri desetletja. Njegova doba je slovela po razkošju, razcvetu umetnosti in veličastni arhitekturi. Egiptovske oblasti se veselijo novega magneta za tuje goste, ne nazadnje si že dolgo prizadevajo za obuditev turizma, ki je občutno upadel po revoluciji 2011., zdaj pa je obiskovalcem vrata zaprla pandemija.
Odlično ohranjeno
Staro je tri tisoč let in izhaja iz obdobja vladavine Amenhotepa III., v njem pa sta živela tudi Tutankamon in Aj, so vzhičeni egiptologi, ki skrbno preučujejo najdene zaklade; med njimi ne manjka nakita, predvsem prstanov, lončarskih koles, amuletov skarabeja, vsakdanjih predmetov in drugih dragocenosti. Iskali so ga že med številnimi misijami, a venomer brez uspeha, pojasnjuje vodilni arheolog na območju Zahi Havas, zdaj nadvse ponosen, da je mesto odkrila domača ekipa. Ta je začela izkopavanja septembra lani, in sicer med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III. blizu Luksorja, 500 kilometrov od prestolnice Kairo.
Vsak dan pokukajo na plan novi zakladi. FOTO: Reuters
»Že po nekaj tednih so se začeli kazati obrisi mesta. Kmalu smo uzrli odlično ohranjene zidove, še vedno jasno obliko prostorov, polnih predmetov iz vsakodnevnega življenja,« je navdušen Havas. Po sedmih mesecih so vidne številne ulice, pekarna s pečmi in lončenimi posodami, odlično ohranjene so tudi upravne in stanovanjske zgradbe, ekipa arheologov pa se je usmerila v raziskovanje grobnic, v katerih pričakujejo posmrtne ostanke z zakladi, ki so jih pokojniku pridali na oni svet.
Mesto je iz obdobja Amenhotepa III., ki je vodil imperij od Evfrata do Sudana. Umrl je okoli leta 1354 pred našim štetjem, vladal je približno štiri desetletja. Njegova doba je slovela po razkošju, razcvetu umetnosti in veličastni arhitekturi. Egiptovske oblasti se veselijo novega magneta za tuje goste, ne nazadnje si že dolgo prizadevajo za obuditev turizma, ki je občutno upadel po revoluciji 2011., zdaj pa je obiskovalcem vrata zaprla pandemija.
