Vegetarijanka je postala mesarka

Tami Jonas je bila deset let predana vegetarijanka. Mesu se je odrekla, ko je kot mladenka prebrala knjigo o osvoboditvi živali ter si ogledala nekaj dokumentarnih filmov o tem, kako trpijo pod rokami človeka ter v kakšnih nehumanih razmerah živijo v klavnicah. Nato pa je Tami v tretje zanosila in kot mnogo nosečnic je tudi ona dobila neustavljivo željo po določeni vrsti hrane.

To pa niso bile kisle kumarice, kot se rado dogaja, temveč hamburger. Nekaj časa se je želji upirala, a ko ta ni in ni splahnela, se je odločila, da posluša svoje telo in si privošči mesni priboljšek. »Pri prvih dveh nosečnostih nisem imela teh težav, nisem si želela nobene čudne hrane, sploh pa ne mesa. A v tretje je bilo drugače. Postala sem nevarno slabokrvna in kljub prehranskim dopolnilom se moje stanje ni izboljšalo. Takrat se mi je tudi pojavila neustavljiva želja po rdečem mesu,« je povedala Tami, ki ji je bil hamburger, ki ga je pojedla po desetletju neuživanja mesa, tako všeč, da je vegetarijanstvo v trenutku postalo preteklost.

»Nekaj časa je trajalo, da sem začela jesti svinjino in perutnino, a govedini se nisem mogla več upreti, tudi jagnjetina mi je bila strašno všeč in moje zdravje se je nenadoma izboljšalo. Počutila sem se odlično, saj sem dala telesu, kar je potrebovalo,« dodaja Tami. Kljub temu da je prekinila vegetarijanski način prehranjevanja, pa je bila previdna, ko je izbirala meso in vedno se je raje odločila za lokalno pridelano, toliko bolje, če je živinorejca osebno poznala. In ker je odrasla na kmetiji, se ji je nekega dne porodila zamisel, da bi jo imela tudi sama. A ne le to, odločila se je za živinorejo.

»Prašiči so bili logična odločitev zame, saj so ene izmed živali, s katerimi pridelovalci mesa najslabše ravnajo,« je dejala Tami, ki se je v Avstralijo pred desetletji preselila iz Združenih držav Amerike. Z možem sta kupila malo kmetijo in začela holistično pristopati do živinoreje, predvsem pa s svojimi živalmi ravnata etično.


»Mnogi bodo rekli, da ubijanje nikdar ne more biti etično, a sama se s tem ne strinjam. Če ubijemo žival, ki jo nato ljudje pojedo, to ni neetično, a le če je imela pred tem dobro življenje,« pravi Tami, ki živali ne le redi, postala je tudi mesarka. Na svoji kmetiji uživa že osem let in nikdar več je ni zamikalo, da bi se vrnila k vegetarijanstvu.