Visoka Kitajka na spletu išče fanta

Xiao Mai, prikupna 25-letnica iz kitajske province Heilongjiang, je imela zaradi svoje višine že od nekdaj težave z iskanjem primernega fanta. Dekle je namreč visoko kar 226 centimetrov. Pred meseci pa se je svetu predstavila v kratkem posnetku, ki je hitro postal viralen na družbenih omrežjih predvsem zaradi impresivne višine mladenke, ki je zasenčila celo najvišje moške.

Objava videa je bila ideja Xiaojine mame. Na spletu je namreč videla posnetek šanghajskega dekleta, ki zaprosi svojega fanta, kar jo je navdihnilo, da uporabi podobno tehniko, da bi svoji hčerki našla fanta. V videu so prikazani trenutki iz Xiaojinega vsakdanjega življenja, pa tudi poziv njene mame vsem, ki gledajo, naj ji predlagajo primernega fanta.

Na spletu objavlja, s kakšnimi ovirami se srečuje zaradi svoje višine.

Zgodba Xiao Mai (izgovori se Šao Maj) je v kitajske medije prišla aprila. Dekletu je bilo pred kamero vidno nerodno, a z mamo od tedaj na splet nalagata nove in nove posnetke, na katerih je čedalje bolj sproščena. Družino obiskujejo ljudje iz vse Kitajske, in čeprav vsi niso potencialni snubci, ampak tudi radovedneži, ki želijo le spoznati 2,26 metra visoko dekle in se z njo fotografirati, jih Xiao Mai nikoli ne zavrne.

Zvezda dekliške košarkarske ekipe

»Najprej sem bila zmedena, ko so neznanci prišli v mojo hišo, a počasi sem videla, da jim je zelo všeč zamisel, da bi mi pomagali najti dobrega moškega,« je 25-letnica povedala za kitajski portal Toutiao in dodala, da je prav zaradi njihove prijaznosti postala bolj samozavestna glede svoje višine.

Že med odraščanjem je bila Xiao Mai precej višja od vrstnikov. Ko je bila v sedmem razredu, je merila že 1,8 metra. Postala je zvezda dekliške košarkarske ekipe in svoji šoli pomagala zmagati na več regionalnih turnirjih. Snubili so jo tudi profesionalni klubi, a se jim ni hotela pridružiti, saj se je želela osredotočiti na šolo. Toda v osmem razredu je morala zaradi hude poškodbe košarkarsko žogo postaviti v kot.

Xiao je še naprej rasla s hitrostjo približno deset centimetrov na leto, kar ji je povzročalo vrsto težav. Pod šolsko klopjo nikoli ni imela dovolj prostora za noge, postelja ni bila nikoli dovolj dolga in težko je našla primerna oblačila. Na avtobus je vedno hodila pri zadnjih vratih, da bi se izognila radovednim pogledom sopotnikov. Zato se je močno obremenjevala s svojo višino in se zapirala v svoj svet, ker ni želela imeti stikov z drugimi ljudmi.

Srečevanje z novimi ljudmi ji je pomagalo okrepiti samozavest.