Zadevajo se z ribami napihovalkami
Nismo le ljudje tisti, ki se kljub nevarnosti radi drogiramo. Tudi delfini, ki veljajo za eno najbolj inteligentnih bitij iz živalskega kraljestva, se pehajo za blaženostjo, ki jo prinaša omama, čeprav bi ta znala biti ob prevelikem odmerku usodna. Ti simpatični prebivalci morij so svojo pregreho našli v ribah napihovalkah, ki v nevarnosti sprostijo toksin, živčni plin, ki je v večjem odmerku smrten. A v ravno pravem deluje kot psihadelična droga, ki je zlasti ljuba mladim delfinom.
Niso le človeški najstniki in mladostniki tisti, ki radi eksperimentirajo in hodijo po robu. To imajo z nami očitno skupno mladi delfini, ki so odkrili, da z ravno pravim odmerkom strupa, ki ga spusti napihovalka, zaplavajo v omami. To njihovo poprej nepoznano vedenje so ujele kamere, s katerimi snemajo dokumentarec. Na filmski trak so ujele skupinico mladih delfinov, ki je v svoj krog ujela nevarno ribo; med seboj so si jo previdno podajali in se nato začeli vesti kot v transu. Vsak najstniški delfin je strupeno napihovalko nežno grizel, ko je dobil pravi odmerek, pa jo je podal naprej svojemu pajdašu v tej nevarni zabavi.
»Ko so jo požvečili, so se začeli nenavadno vesti. Z nosovi so začeli riniti proti gladini, kot bi jih fasciniral njihov lastni odsev,« je dejal zoolog Rob Pilley in dodal, da je bil to očiten primer vedenja delfinov, ki so načrtno eksperimentirali z nečim, za kar jim je bilo jasno, da povzroča omamo. »Spominjalo je na norijo med ljudmi, ko so začeli lizati vrsto krastač, kar je povzročilo omamljenost.«
Zadeti delfini se niso mogli načuditi lastnemu odsevu.
Raziskovalci niso pričakovali, da bodo videli zadete delfine. A ti niso edina žival, ki si je našla tovrstni vir zabave. Konji žvečijo halucinogene trave, sloni se napijejo, ko jedo preveč zrelo sadje, v katerem že poteka proces alkoholnega vrenja. Opice se ne morejo upreti sadju, ki je nabito s sladkorji in etanolom, ki jim da občutek pijanosti, kanadska debeloroga koza pa prerada žveči posebno vrsto halucinogenega lišaja.
