Zakaj najbolj krvoskrunska družina na svetu laja na ljudi: posledice razmnoževanja v sorodstvu so grozljive (VIDEO)
Dokumentarec, ki obravnava zgodbo najbolj krvoskrunske družine v Ameriki, je šokiral javnost. Družina Whitaker namreč trpi za nediagnosticiranim duševnim stanjem, ki se številnim zdi najmanj bizarno.
Sestavljajo jo Lorraine, Ray, Timmy in pokojni Freddie. Njihova oče in mati sta bila bratranec in sestrična, torej sta si delila oba genetska zapisa starih staršev, kar je privedlo do vrste zapletov. Njuna očeta sta bila dvojčka. Eden od njiju se je poročil s svojo sestrično. Rodilo se jima je 15 otrok, vsi pa so imeli resne duševne motnje.
Fotograf Mark Laita, ki je izdal dokumentarni film o Whitakerjevih, je v podkastu Koncrete KLIPS razkril, kakšno je bilo njegovo srečanje z družino, ki živi v zelo slabih razmerah. »Srečanje je ušlo izpod nadzora. Ti ljudje imajo oči v različne smeri in lajajo na nas. Eden od njih začne kričati, če ga pogledaš v oči in nekaj rečeš, hlače mu padejo do gležnjev in tak zbeži stran.« Ko je Laita družino znova obiskal, je potreboval policijsko spremstvo.
Kaj se zgodi, če se bližnji sorodniki razmnožujejo?
V dokumentu iz leta 2015 je dr. Alex Bryson iz Nacionalnega sveta za rehabilitacijsko izobraževanje zapisal, da poroke med bližnjimi sorodniki povečajo tveganje, da oseba podeduje DNK, ki povzroča avtizem ali druge motnje, poroča Daily Mail. »Tako avtizem kot druge prirojene motnje imajo lahko podobne nenormalnosti strukture in/ali delovanja možganov,« je zapisal dr. Bryson v svojem prispevku.
Čeprav Ray Withaker spušča le laježu podobe zvoke, je še vedno pozoren in odgovarja na vprašanja. Četudi so njegovi odgovori negotovi, nekateri jasno povedo, da kljub nezmožnosti govora razume, kaj ga vprašajo, in kakšen je pravilen odgovor. Na primer, ko Raya vprašajo, kaj je, sogovorniku pokaže svoj sendvič. Ko ga vprašajo o njegovem pokojnem bratu Freddieju, zagodrnja in pokaže na njegov grob blizu hiše.
Ni jasno, ali je bila Rayu kdaj uradno diagnosticirana bolezen (domneva se, da neverbalni avtizem 3. stopnje). Medtem ko je veliko avtističnih otrok neverbalnih, večina sčasoma razvije nekaj govornih sposobnosti. Le v redkih primerih oseba tudi v odrasli dobi ne govori. Ob t. i. stimmingu, kar bi lahko prevedli kot samostimulacijsko vedenje, nekateri ljudje, ki trpijo za boleznimi, kot sta avtizem ali motnja pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti, naredijo nenadne gibe ali glasne zvoke, da bi spodbudili svoje čute. To lahko vključuje lajanje, godrnjanje, udarjanje z glavo, grizenje nohtov in druga nenavadna dejanja. Strokovnjaki pravijo, da ta dejanja pomagajo osebi izraziti in nadzorovati svoja čustva, ko so ta preveč stimulirana ali pa ko jih ne znajo pravilno izraziti.
Znanstveniki še niso ugotovili točnega vzroka avtizma
Znanstveniki še niso ugotovili točnega vzroka avtizma in menijo, da gre za mešanico genetskih in okoljskih dejavnikov.
Prelomna študija iz leta 2020 je odkrila najmočnejšo povezavo med boleznijo in genetiko. Znanstveniki so pod vodstvom raziskovalcev z univerze Yale zbrali genetske podatke 35.000 ljudi in identificirali 102 gena, ki povečujeta tveganje za avtizem. Prej je bilo s tem stanjem povezanih le 65 genov. Med na novo odkritimi je bilo 30 takih, ki še nikoli niso bili povezani s to razvojno motnjo.
»Mnogi igrajo vlogo pri nevronskih povezavah v možganih. Drugi so predvsem vključeni v vklop in izklop drugih genov pri razvoju možganov,« je o ugotovitvah zapisal dr. Francis Collins, nekdanji direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje.
Človek se rodi z od 20.000 do 25.000 geni. Polovico prejmemo od matere in polovico od očeta. Ti geni so v kromosomih, beljakovinah v jedru telesnih celic. Večina ljudi se rodi s 23 pari kromosomov. Dr. Bryson je pojasnil, da razmnoževanje znotraj sorodstva poveča tveganje, da oseba pridobi gene, ki vodijo do stanja, kot je avtizem. »Incest sam po sebi ne povzroča prirojenih napak, temveč verjetnost, da se bo otrok rodil z dvojnim odmerkom ene ali več recesivnih genetskih težav, ki lahko povzročijo prirojene napake.«
Če je stanje genetsko pogojeno, kot verjamejo dr. Bryson in raziskovalci z univerze Yale, so geni, odgovorni zanj, razmeroma redki in se ne izražajo pogosto. Če pa imata dva člana iste družine s podobno genetsko zasnovo otroka, se poveča tveganje, da redko genetsko bolezen preneseta na potomce.
