Zakaj že več kot 50 let nismo pristali na luni: razlog je bizaren
Zakaj že 53 let nihče ni pristal na luni? Glavni problem naj bi bil denar. Nasin letni proračun je okoli 17 milijonov evrov, kar ni niti približno dovolj, da bi jo ponovno obiskali Luno. Pred prvim pristankom leta 1969 je ameriška vlada porabila milijarde dolarjev samo za razvoj, izstrelitev in dostavo satelitov, s katerimi bi lahko posneli območje, kar bi pomagalo izbrati potencialna mesta za pristanek. Glede na to, koliko bilijonov (tisočev milijard) dolarjev in evrov se je natiskalo v ZDA in EU v zadnjih dveh letih, je to pravzaprav smešna vsota.
Skrb povzroča vpliv luninega prahu
Aeronavtični inženir Madhu Thangavelu z Univerze v južni Kaliforniji je leta 2014 zapisal, da je bila luna prekrita s fino plastjo prahu, ki je elektrostatičen zaradi interakcije s sončevim vetrom. Je zelo abraziven in lepljiv, z njim se hitro polnijo vesoljske obleke in vozila«. Astronavtka Peggy Whitson, ki je v vesolju preživela 665 dni, je kot eno izmed glavni težav misije Apollo navedla lunin prah. »Če bomo tam preživeli veliko časa in gradili bivališča, moramo najti način, kako rešiti ta problem,« je dejala.
Težava je tudi sončna svetloba
Približno 14 dni zapored je površina peklensko vroča, ker je izpostavljena neposredni sončni svetlobi, saj luna nima atmosferskega zaščitnega sloja. 14 dni za tem zavlada popolna tema in nato površje postane eno najhladnejših mest v vesolju. Nasa razvija majhen jedrski reaktor, ki naj bi astronavtom zagotovil potrebno energijo v temnih dneh. »Ni okrutnejšega prostora za življenje, kot je luna. A glede na to, da je tako blizu Zemlji, je to najboljše mesto, kjer bi morda nekega dne živeli,« je zapisal Thangavelu.
V tekmi za pristanek 'nori milijarderji'
Če ne bi bilo njih in bi potrebno opremo razvijali le Nasa, Boegin in Lockhead, večjih sprememb še nekaj let ne bi bilo. To še posebej velja za delo Elona Muska in njegovega podjetja SpaceX ter Jeffa Bezosa in Blue Origina. Bezos je svojo idejo o izgradnji prve lunarne baze predstavil z raketnim sistemom Blue Origin New Glenn. Nato je dejal, da »bo z Zemlje preselil vso težko industrijo, ki bo postala bivalna cona lahke industrije«. Muskova raketa Falcon Heavy je sposobna izstreliti majhno vesoljsko kapsulo Crew Dragonage na luno in nazaj. Pravi tudi, da že ima dva posameznika, ki sta pripravljena oditi na to potovanje.
Tudi astronavti ne dvomijo, da se bodo vrnili na luno. Vprašanje je le, kdaj in katera generacija bo to doživela. »Nobenega dvoma ni, da če želimo iti dlje, še posebej, če želimo iti dlje od lune, potrebujemo nov prevoz. Danes smo še vedno v dneh 'kočije',« je dejal astronavt Jeffrey Hoffman. »Moje sanje so, da bi luna postala del zemeljske ekonomske cone, vsakdanjega gospodarstva, in za to si je treba prizadevati.«
