RELIGIJA
Zaradi vere v boga zavrnila davke
Če bi plačevala davke, bi izdala vero, sta prepričana Tasmanca. Sodišče jima je nazadnje naložilo še plačilo obresti in sodnih stroškov.
Odpri galerijo
Z bratom od 2011. nista plačevala davkov od zemljišč in družinskega podjetja.
HOBART – Bog se ne strinja s plačevanjem davkov, zato sta odgovornost do države zavrnila tudi Kristnana Fanny Alida Beerepoot in Rembertus Cornelis Beerepoot s Tasmanije. Sestra in brat, oba misijonarja, sta davkariji kazala hrbet vse od leta 2011, saj se nista hotela upirati božji volji!
Kot sta vztrajno pojasnjevala, nista bila nikomur dolžna niti enega samega avstralskega dolarja, saj je božji zakon vrhovni zakon dežele, v kateri živita. Siljenje ljudi v plačevanje davkov namreč po njunem prepričanju slabo vpliva na odnos človeka do boga in vodi v prekletstvo.
Denimo, če državljani plačujejo davke, jim grozijo suše in neplodnost, sta Beerepootova, ki imata v lasti več zemljišč in podjetje, ki se ukvarja s čebelarstvom in proizvaja izdelke iz medu, goreče verjela in prepričevala sodno in nadvse razjarjeno vejo oblasti. Če bi se zavezala državi, bi se po robu postavila bogu in tako kršila prvo božjo zapoved, toda roke pravice nista prepričala.
Zgodila se je volja dacarjev in nepokorneža bosta za grehe državi plačala skoraj poldrugi milijon evrov. Da sta bolje razumela svojo kazen in dolžnost, ju je sodnik okrcal, da v Svetem pismu nikjer ne piše, da ni treba plačevati davkov.
Še več, resno se je lotil branja Svetega pisma in našel celo Jezusov stavek: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega!« Državni in božji zakoni se tako ne izključujejo, je podučil nepokorneža, ki jima ni očital izogibanja davkom, a ju je opozoril, da tako goreče verujeta, da jima je to očitno malce zameglilo razum.
Končni seštevek zanemarjenih davčnih obveznosti, obresti in sodnih stroškov se tako glasi 1,4 milijona evrov.
Kot sta vztrajno pojasnjevala, nista bila nikomur dolžna niti enega samega avstralskega dolarja, saj je božji zakon vrhovni zakon dežele, v kateri živita. Siljenje ljudi v plačevanje davkov namreč po njunem prepričanju slabo vpliva na odnos človeka do boga in vodi v prekletstvo.
Denimo, če državljani plačujejo davke, jim grozijo suše in neplodnost, sta Beerepootova, ki imata v lasti več zemljišč in podjetje, ki se ukvarja s čebelarstvom in proizvaja izdelke iz medu, goreče verjela in prepričevala sodno in nadvse razjarjeno vejo oblasti. Če bi se zavezala državi, bi se po robu postavila bogu in tako kršila prvo božjo zapoved, toda roke pravice nista prepričala.
»Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega!« je sodnik razložil Sveto pismo nepokornežema.
Zgodila se je volja dacarjev in nepokorneža bosta za grehe državi plačala skoraj poldrugi milijon evrov. Da sta bolje razumela svojo kazen in dolžnost, ju je sodnik okrcal, da v Svetem pismu nikjer ne piše, da ni treba plačevati davkov.
Še več, resno se je lotil branja Svetega pisma in našel celo Jezusov stavek: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega!« Državni in božji zakoni se tako ne izključujejo, je podučil nepokorneža, ki jima ni očital izogibanja davkom, a ju je opozoril, da tako goreče verujeta, da jima je to očitno malce zameglilo razum.
Končni seštevek zanemarjenih davčnih obveznosti, obresti in sodnih stroškov se tako glasi 1,4 milijona evrov.
