IZOLACIJA
Že 13 let v stekleni kletki
Španka je zaradi bolezni izolirana od sveta. Otroka se morata več dni pripravljati na objem.
Odpri galerijo
CADIZ – Nesrečna Juana Munoz iz Cadiza v Španiji že 13 let živi v posebni stekleni kletki. Ta je postala njen zapor, saj mora biti popolnoma ločena od okolja. Potem ko so ji zdravniki diagnosticirali kar štiri smrtno nevarne bolezni, multiplo občutljivost za kemikalije, fibromialgijo, sindrom kronične utrujenosti in občutljivost za elektriko, ji ni preostalo drugega, kot da se je zaprla v 25-metrsko stekleno kletko.
Vsak, ki bi jo rad obiskal, se mora pred tem oprhati z nekemičnimi čistili in nositi zgolj bombažna oblačila. Juano najbolj boli, da se je ne sme nihče dotakniti, saj bi lahko umrla. To je velik udarec tudi za njena dva otroka, ki sta stara 26 in 29 let. Objameta jo le dvakrat na leto, pa še takrat se morata na to več dni pripravljati.
Pred 29 leti je mož na vrtu posadil krompir. Joana se ga je dotaknila in oči ter ustnice so ji otekle, da je bila videti kot pošast. Zdravili so jo s kortikosteroidi, a tudi vsak stik s kemikalijami je povzročil otekline. Prepričana je, da so bolezen sprožila prepovedana škropiva na krompirju.
Zdaj njen mož goji organsko hrano, ki je skoraj edino, kar zaužije, le dvakrat na mesec si privošči organsko meso. Juana še vedno upa, da se bo nekoč našlo zdravilo, do takrat pa bo vztrajala v svojem drobnem steklenem domu.
Vsak, ki bi jo rad obiskal, se mora pred tem oprhati z nekemičnimi čistili in nositi zgolj bombažna oblačila. Juano najbolj boli, da se je ne sme nihče dotakniti, saj bi lahko umrla. To je velik udarec tudi za njena dva otroka, ki sta stara 26 in 29 let. Objameta jo le dvakrat na leto, pa še takrat se morata na to več dni pripravljati.
Pred 29 leti je mož na vrtu posadil krompir. Joana se ga je dotaknila in oči ter ustnice so ji otekle, da je bila videti kot pošast. Zdravili so jo s kortikosteroidi, a tudi vsak stik s kemikalijami je povzročil otekline. Prepričana je, da so bolezen sprožila prepovedana škropiva na krompirju.
Prepričana je, da so bolezen sprožila prepovedana škropiva na krompirju.
Zdaj njen mož goji organsko hrano, ki je skoraj edino, kar zaužije, le dvakrat na mesec si privošči organsko meso. Juana še vedno upa, da se bo nekoč našlo zdravilo, do takrat pa bo vztrajala v svojem drobnem steklenem domu.