DOGAJANJE V KRSTI
Znano, kaj se dogaja s telesom po smrti in kateri del človeka je večen (VIDEO)
Osem desetletij po smrti ostanejo samo še kosti.
Odpri galerijo
FOTO: Azur13, Getty Images, Istockphoto
Človeško telo je res neverjetno. Sestavlja ga več kot 200 kosti, nekaj milijard mikrobov in kar 37 milijard celic. Z nastopom smrti začne postopoma propadati, nekateri organi pa se razkrojijo po več letih.
Med drugim in četrtim dnevom po smrti so mikrobi že povsod. Proizvajajo strupene pline, kot sta amonijak in vodikov sulfid, zaradi katerih se truplo napihne in začne zaudarjati. Nato začnejo zaradi pomanjkanja kisika propadati organi, za katere je kisik najpomembnejši, med njimi možgani, piše Business Insider.
Že nekaj ur po smrti se začnejo odvijati procesi v črevesju, iz katerega začne bežati na milijarde lačnih mikrobov, ki običajno pomagajo pri prebavi hrane, potem ko jo človek zaužije. Mikrobi iz spodnjega dela črevesja skozi tkivo v nekaj urah pridejo do jeter in žolčnika, v katerem je žolč, ki služi za razgradnjo zaužitih maščob. Potem ko mikrobi razkrojijo te organe, se žolč razlije po truplu, ki se obarva v barvi žolča.
Po treh do štirih mesecih se iz rumene barve truplo spremeni v rjavo-črne odtenke, ker propadajo krvne žile, železo, ki je v njih, pa začne oksidirati. Približno v istem času začnejo razpadati molekularne strukture, ki skupaj držijo celice, zato se začne tkivo spreminjati v vodeno kašo.
Približno leto dni po smrti kiselkaste telesne tekočine in toksini razgrajujejo bombažne tkanine na truplu. Desetletje po smrti ob dovolj vlage in majhnem deležu kisika se sproži kemična reakcija, ki maščobo na bedrih in zadnjici spreminja v snov, podobno milu, ki se imenuje mrtvaški ali grobni vosek. Če pa v okolici ni veliko vlage, lahko nastopi mumifikacija.
Okoli 50 let po smrti tkivo pokojnina počasi izgine, ostanejo le mumificirana koža in tetive. V naslednjih treh desetletjih razpade tudi to, tako da po 80 letih v krsti ostanejo le še kosti. Do stote obletnice smrti se kolagen v kosteh drastično zmanjša, zato začnejo tudi kosti pokati in propadati, na koncu od njih ostane le še prah. Edini del človeškega telesa, ki je večen, so zobje.
Med drugim in četrtim dnevom po smrti so mikrobi že povsod. Proizvajajo strupene pline, kot sta amonijak in vodikov sulfid, zaradi katerih se truplo napihne in začne zaudarjati. Nato začnejo zaradi pomanjkanja kisika propadati organi, za katere je kisik najpomembnejši, med njimi možgani, piše Business Insider.
Truplo v barvi žolča
Že nekaj ur po smrti se začnejo odvijati procesi v črevesju, iz katerega začne bežati na milijarde lačnih mikrobov, ki običajno pomagajo pri prebavi hrane, potem ko jo človek zaužije. Mikrobi iz spodnjega dela črevesja skozi tkivo v nekaj urah pridejo do jeter in žolčnika, v katerem je žolč, ki služi za razgradnjo zaužitih maščob. Potem ko mikrobi razkrojijo te organe, se žolč razlije po truplu, ki se obarva v barvi žolča.
Po treh do štirih mesecih se iz rumene barve truplo spremeni v rjavo-črne odtenke, ker propadajo krvne žile, železo, ki je v njih, pa začne oksidirati. Približno v istem času začnejo razpadati molekularne strukture, ki skupaj držijo celice, zato se začne tkivo spreminjati v vodeno kašo.
Približno leto dni po smrti kiselkaste telesne tekočine in toksini razgrajujejo bombažne tkanine na truplu. Desetletje po smrti ob dovolj vlage in majhnem deležu kisika se sproži kemična reakcija, ki maščobo na bedrih in zadnjici spreminja v snov, podobno milu, ki se imenuje mrtvaški ali grobni vosek. Če pa v okolici ni veliko vlage, lahko nastopi mumifikacija.
Okoli 50 let po smrti tkivo pokojnina počasi izgine, ostanejo le mumificirana koža in tetive. V naslednjih treh desetletjih razpade tudi to, tako da po 80 letih v krsti ostanejo le še kosti. Do stote obletnice smrti se kolagen v kosteh drastično zmanjša, zato začnejo tudi kosti pokati in propadati, na koncu od njih ostane le še prah. Edini del človeškega telesa, ki je večen, so zobje.
