Zvije se v žogo
Pasavci so dobili ime po trdem oklepu iz prečnih pasov, ki pokriva večino njihovega telesa. Oklep je sestavljen iz na stotine majhnih, trdih lusk oziroma ploščic, ki pokrivajo hrbet, vrat, glavo, noge in rep; luske so iz roževine kot naši nohti in lasje. Oklep jih brani pred trnjem in ostrimi skalami pa seveda napadalci, kadar so ogroženi, se nenavadno oglašajo in potegnejo ude pod oklep ter se stisnejo k tlom, nekateri pasavci pa se lahko celo zvijejo v žogo. Veliki pasavec (Priodontes maximus) je za to početje pretežak, tehta lahko do 60 kilogramov, zato ob bližajoči se nevarnosti raje zbeži ali se zakoplje v tla. Veliki pasavec živi v gozdovih Južne Amerike, hrani se s termiti in drugimi majhnimi živalmi, ki jih lovi z dolgim, iztegljivim, lepljivim jezikom, podobno kot mravljinčarji (s temi in lenivci so najbolj sorodni), in močnimi kremplji, s katerimi koplje po tleh. Pri iskanju hrane se zanaša na voh, sicer pa bolj slabo sliši in vidi.
Pasavci niso najbolj družabne živali, večino dneva, kar 16 ur, prespijo v podzemnih rovih, ki ih redko delijo z drugimi pasavci, raje jih s kačami in podganami; bolj aktivni so ponoči. Poznamo 20 različnih vrst pasavcev, najmanjši meri le 15 centimetrov, veliki pasavec pa vključno z repom meri v dolžino poldrugi meter. Samica skoti od enega do dva mladiča na leto, v divjini živijo od 12 do 15 let. Lahko so različnih barv, in sicer rdeče in roza, črne ali sive in rumene. So dobri plavalci, po dnu lahko hodijo in lahko zadržijo sapo od štiri do šest minut.
Ne vidijo prav dobro, zato pa izvrstno vohajo.
