Bralca skoraj odneslo, ko je videl, koliko je plačal za kruh, salamo in klobaso (FOTO)
Kot kaže, smo prišli v čase, ko bo treba tudi zaposlenim varčevati že pri kosu kruha. Bralec Marko nam je poslal račun, ki ga je za nakup izdelkov prejel v eni od slovenskih trgovin, v oči pa bodejo zasoljene cene vsakodnevnih živil.
Za pol kilograma kruha s semeni (polbela, ržena in bela moka) je moral odšteti 3,80 evra (torej za kilogram kruha 7,60 evra), 150 gramov ogrske salame so mu trgovci zaračunali 4,70 evra in za en par klobase (240 g) 5 evrov, vse skupaj torej 13,50 evra.
Bralec pravi, da se »zaveda, da bi lahko kupil cenejšo belo štruco in od suhe salame cenejšo svežo salamo, a zakaj bi morali vojne davke plačevati le državljani, medtem ko trgovci siromašijo prebivalstvo – ne le s svojo polnejšo malho, temveč tudi z manj kakovostnejšo, cenejšo, hrano. Kje se vse to konča?«
Je bil dvig cen žit realen razlog?
Goran Novkovič, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, je te dni na facebooku delil besede Alenke Mozetič Zavrl, solastnice podjetja Don don, po številu zaposlenih tretjega največjega podjetja na Slovenskem med tistimi, ki so v lasti podjetnikov.
Mozetič Zavrlova je dejala, da ni bilo realnih razlogov za dvig cen žit, saj je tega v naši okolici dovolj. »Pričakujem rahel padec cen. Ni ga še videti, vendar ga pričakujemo vsaj ob novih letinah pridelkov. Večjega padca pa ni pričakovati, saj vsi v svoje cene vgrajujejo inflacijo. Dvigujejo se plače, prevozi /.../ V našem regijskem oskrbovalnem bazenu v tem času nikoli ni primanjkovalo žita. Žita je v okolici Slovenije dovolj. Ukrajinska kriza je vplivala le na ceno žitaric. Ni bilo realnih razlogov za dvig cen žit,« je dejala Mozetič Zavrlova za revijo Podjetna Slovenija.
Pritrdilno je odgovorila tudi na vprašanje, ali drži, da žita ne bi smelo primanjkovati, četudi se v Ukrajini vojna zaostri: »Tako je. Kolikor žita ne pridelamo sami, ga dobimo iz sosednjih držav.«
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.
