Bralec Darko: Vsak dan se vozim z Vrhnike v Ljubljano, a to je že višek
Okoli Ljubljane so v zadnjih 20 letih zrasla naselja mladih družin. Vzroki za selitev na obrobje prestolnice so različni, a najpogostejši so cenovno dostopnejša stanovanja, življenje v bližini narave, po drugi strani pa relativna bližina prestolnice. Medtem ko se je gostota prebivalcev povečala in s tem tudi lastnikov avtomobilov, ki vsakodnevno v službo migrirajo v prestolnico, pa avtoceste že desetletje ostajajo dvopasovnice. To najbolj občutijo dnevni »vozači«, ki si morajo za pot v Ljubljano vzeti vse več časa.
Med njimi je tudi bralec Darko z Vrhnike, ki se vsakodnevno vozi v službo v Ljubljano. »Tri vpadnice v Ljubljano od štirih so povsem zabite vsako jutro. Ne gre za nesrečo, temveč zgolj za gnečo, kar prikazuje zemljevid.«
Ugotavlja, da je potovalni čas še daljši kot v predkoronskem času. Če je primorska avtocesta normalno prevozna, potrebuje za pot od doma do službe 20 minut, v času jutranje konice pa tudi enkrat dlje – 50 minut. Zanima ga, kdaj lahko pričakuje začetek gradnje tretje razvojne osi. In kakšne so možnosti, da bi se pot vsaj delno sprostila, da se mu živci ne bi kravžljali še od samega jutra.
Z vprašanji smo se obrnili na novega ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, ki priznava, da je tema »kompleksna, kjer rešitve niso preproste in so povrhu delno v pristojnosti ministrstva in delno občin«. Rešitev je tudi v uporabi javnega potniškega prometa, kjer pravkar poteka nadgradnja primorske železniške proge na odseku od Ljubljane do Brezovice.
Objavljamo odgovor ministra Kumra
Posamezni ukrepi za omilitev pritiska na avtocestne vpadnice proti Ljubljani so vključeni v Strategijo razvoja prometa in v Celostno prometno strategijo Ljubljanske urbane regije.
Problema gneče v prometnih konicah na območju Ljubljanske urbane regije se lotevamo z več kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki so tako infrastrukturni, kot organizacijski. V prihodnje bo tudi nujno treba usklajevati ukrepe, ki jih načrtuje in izvaja ministrstvo z ukrepi, ki so v pristojnosti Mestne občine Ljubljana in ostalih občin.
Pripravljene so študije, ki so opredelile potrebne ukrepe na regionalnih in koridorskih železniških progah, nadgradnja prog se umešča v prostor, pripravlja za izvedbo ali izvaja. Konkretno poteka nadgradnja primorske železniške proge na odseku od Ljubljane do Brezovice, pripravljena je nadgradnja do Borovnice, izdelujejo se študije za ostale odseke. Za nadgradnjo železniških prog z dvotirnostjo do Kamnika in Ivančne Gorice potekajo postopki umeščanja v prostor. Prav tako potekajo postopki za nadgradnjo Gorenjske proge in širšega območja železniške postaje v Ljubljani. Nujno bo treba pospešiti postopke za pripravo projektov in zagotoviti financiranje vseh železniških investicij, ki prispevajo k razbremenitvi cestnega prometa v Ljubljani, na avtocestnem obroču in na priključnih krakih avtocest ter, ko bo infrastruktura to omogočala vzpostaviti taktni vozni red vlakov v Ljubljanski urbani regiji in okolici.
Načrtovana je gradnja nove avtobusne postaje in prenova železniške postaje v Ljubljani. Z mestno občino bo treba v prihodnje uskladiti delovanje sistema mestnega potniškega prometa na način, da bo čim bolje integriran s sistemom medkrajevnih avtobusov in z železnico, da bo omogočeno enostavno in hitro prestopanje na mestne avtobuse.
Z namenom, da se zmanjša pritisk osebnih avtomobilov na Ljubljano v konicah je bilo s sofinanciranjem iz kohezijskega sklada zgrajenih več vozlišč P+R, načrtuje pa se dodatne, predvsem ob železniških postajah ali ob vpadnicah z rumenimi pasovi.
Za javni potniški promet, oziroma medkrajevne avtobuse je v postopku oddaja novih koncesij, ki bodo med drugim zagotovile za 20 % višji standard dostopnosti, v pripravi pa je tudi prenova "delavskih" vozovnic, oziroma uvedba cenovno dostopnih vozovnic za javni potniški promet – tako za vlak, kot avtobus.
Nazadnje je treba omeniti, da je na krajših razdaljah v zadnjih petih letih narasel delež poti, opravljenih s kolesom. Ministrstvo je občinam s pomočjo evropskih sredstev sofinanciralo gradnjo kolesarskih povezav, DRSI pa je na železniških postajah in postajališčih uredila kolesarnice. Posebej z uporabo električnih koles se povečuje privlačnost uporabe koles tudi med kraji v regiji, ne le kot del multimodalnih potovanj z vlakom. Zato je treba nadaljevati z gradnjo regionalnih kolesarskih povezav, razmisliti pa je treba tudi o ukrepih za povečanje uporabe električnih koles.
V kolikor izvedba ostalih ukrepov ne zadostuje, Strategija razvoja prometa predvideva tudi ukrepe na cestni infrastrukturi.
Za zmanjšanje zastojev v koničnih urah na vpadnicah v Ljubljano načrtujemo na Ministrstvu za infrastrukturo v sodelovanju z družbo DARS d.d. več ukrepov na omrežju avtocest, s katerimi bodo prometni zastoji zmanjšani in izboljšani pogoji za bolj tekoče odvijanje prometa. Glede na aktualno okoljsko problematiko, zahtevne postopke pridobivanja upravnih dovoljenj, ter glede na to, da je vedno večji poudarek na prioritetnih ukrepih trajnostnih oblik mobilnosti, kamor pa cestni promet ne sodi, se postopki priprav na gradnjo ukrepov, ki so predstavljeni v nadaljevanju, ne odvijajo z dinamiko, kot bi si jo želeli, ne glede na to pa pričakujemo, da bo v bližnjem prihodnjem obdobju realiziranih vsaj del načrtovanih ukrepov na cestni infrastrukturi.
Ministrstvo za infrastrukturo je že v letu 2019 predložilo pobudo, s katero so načrtovani ukrepi za ureditev ljubljanskega obroča in vpadnih avtocest. Vzporedno z ukrepi na cestni infrastrukturi bo treba izvajati tudi ukrepe na železniški infrastrukturi in ukrepe trajnostne mobilnosti, zato so že v sami pobudi podane tudi usmeritve za uveljavljanje ukrepov trajnostne mobilnosti, tirnega koncepta in drugih ukrepov izven pristojnosti DARS. Vendar pa samo z ukrepi trajnostne mobilnosti in ukrepi na železniški infrastrukturi problematike ne bo mogoče rešiti v celoti. Problematika in razlogi za takojšnje ukrepanje so: presežena prepustnost nekaterih odsekov, ki se že kaže v zastojih (kritični odseki: štajerski, primorski in dolenjski vpadni AC krak, vključno z vzporednim državnim cestnim omrežjem, zahodna in severna obvoznica, vzhodna obvoznica) in presežene kapacitete nekaterih priključkov ter povezano s tem zastoji na ostalem AC in lokalnem omrežju.
Za prioritetno reševanje problematike je načrtovan tretji pas na štajerski in primorski AC vpadnici. DARS je v preteklih letih pristopil k analizi obstoječega stanja in k pripravi predlogov potencialnih rešitev za povečanje kapacitete štajerske in primorske vpadnice v Ljubljano. V sklopu teh aktivnosti je bila preverjena tudi možnost in smiselnost uvedbe začasne uporabe odstavnih pasov za vožnjo v času prometnih konic – vzpostavitev tako imenovanega koničnega pasu. Na podlagi predhodnih aktivnosti je bila izbrana rešitev prometnih pasov širin 3,75 m + 3,75 m + 3,50 m, pri čemer se vzpostavi tretji prometni pas za stalno uporabo z vodenjem hitrosti (omejitvijo hitrosti) po posameznih prometnih pasovih z zadostnim številom odstavnih niš in SPIS portalov. V letu 2020 je DARS za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov z namenom vzpostavitve tretjega prometnega pasu na delih avtocestnih odsekov sklenil dve pogodbi. Na obeh pogodbah je v izdelavi projekt za izvedbo del (PZI) za prvo etapo, saj sta oba odseka razdeljena na dve etapi, enako kot naj bi potekala gradnja. 2. 2. 2021 je bila vložena vloga za začetek predhodnega postopka na ARSO. Izvedenih je bilo že veliko aktivnosti. V kolikor bo ARSO odločil, da je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, bo potrebno dodatno izdelati PVO in na podlagi izdelanega PVO podati še vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, postopek bo potekal v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Sam postopek izdaje OVS je časovno nepredvidljiv. V kolikor za vzpostavitev 3 pasu na štajerski vpadnici ne bi bilo potrebno pridobiti OVS, DARS ocenjuje, da bi ob uspešno izvedenem javnem naročilu za izvedbo del ter pridobitvijo vseh potrebnih dodatnih zemljišč lahko pričel z gradnjo v letu 2023.
Načrtovan je tudi nov priključek Dragomer, ki se nahaja na območju naselja Lukovica pri Brezovici v občini Log Dragomer. Z izgradnjo priključka bo razbremenjen promet na območju obstoječega priključka Brezovica in na regionalni cesti skozi naselje Brezovica.
DARS pridobiva tudi gradbeno dovoljenje za razširitev odseka Koseze-Kozarje v 6-pasovnico. Zaradi dolgotrajnosti postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja se aktivnosti v zvezi z izvedbo razširitve do sedaj še niso pričele izvajati.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali posnetek.
