Bralec Miloš: Takšno onesnaževanje je nesprejemljivo (FOTO)

Na nas se je obrnil bralec Miloš, ki ga jezi, da industrijski obrati v Ljubljani onesnažujejo zrak. Poslal nam je fotografiji stebrov dima, ki se dvigajo iz obratov za Bežigradom. Po njegovem mnenju je toplarna v Ljubljani velik onesnaževalec okolja. Pa to drži?  Z Energetike Ljubljana so sporočili, da gre le za vodno paro in nam za lažjo primerjavo poslali še fotografijo onesnaženega zraka v Ljubljani nekoč in danes.

Fotografija je bila posneta 22. novembra ob 6:37 zjutraj iz balkona stanovanja v Celovških dvorih v smeri proti vzhodu. FOTO: Bralec Miloš

Vodna para kot »oblaki«

 
Eden od produktov zgorevanja vseh vrst goriv je tudi vodna para, ki se ob stiku dimnih plinov s hladnim okoliškim zrakom ohladi in kondenzira v vidne »oblake«.

Na poslani fotografiji bralca sta tudi obe lokaciji Energetike Ljubljana s t.i. »oblaki« oziroma izpusti. Lokacija v Šiški je razvidna na sredini in prikazuje izpuha iz vročevodnega kotla 5, ki obratuje na zemeljski plin. Desno na fotografiji pa vidna lokacija v Mostah. Izpust oziroma »oblak« je iz dimnika enote TE-TOL, ki, obratuje na premog in lesno biomaso. Kot primerjavo so navedli, da se v hladnejših dnevih (pod 4 °C) vidi tudi dim iz izpušnih cevi avtomobilov in preko celega leta tudi kondenzne sledi visoko letečih reaktivnih letal (tam ima zrak stalno zelo nizko temperaturo cca -50°C, zato nastajajo kondenzne sledi..

Energetika Ljubljana oskrbuje več kot 65.000 uporabnikov z daljinskim ogrevanjem, ki je, kot pravijo, »poleg zanesljivosti, varnosti in udobnosti pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka«.

Pred njegovo uvedbo je bila Ljubljana predvsem pozimi zaradi svoje kotlinske lege mesto z zelo veliko stopnjo onesnaženosti zraka, ki so jo povzročala individualna kurišča, sistem daljinskega ogrevanja pa nadomešča številne dimnike, ki bi jih sicer imeli v mestu. Sistemi daljinskega ogrevanja z vidika energetske in okoljske učinkovitosti tako sodijo med prednostne načine ogrevanja predvsem v urbanih središčih, pojasnjujejo.

V Ljubljani imajo dve enoti TE-TOL (Moste) in TOŠ (Šiška). V enoti TE-TOL se toplota proizvaja sočasno z elektriko. V njej proizvedejo okoli 90 % vse potrebne toplote, sama proizvodnja pa trenutno temelji na premogovni tehnologiji. »Ob indonezijskem premogu, ki ima sicer izjemno nizko vsebnost žvepla in pepela in zato sodi med okoljsko najsprejemljivejše premoge na svetu, uporabljamo tudi lesno biomaso, iz katere proizvedemo 16 % toplotne in električne energije,« pojasnjujejo. Primarni energent za proizvodnjo toplote v enoti TOŠ, kjer proizvedejo, preostalo potrebno toploto (10 %), je zemeljski plin.

Izpusti

 
Pri vsakem zgorevanju goriv nastajajo tudi izpusti - tudi v visokoučinkovitih sistemih in pri zgorevanju obnovljivih goriv, npr. lesne biomase ali bioplina -, a kot pravijo, je pomembno, da so izpusti v okvirih zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti. Vsi izpusti v zrak iz obeh lokacij Energetike Ljubljana so pod zakonskimi dovoljenimi emisijskimi vrednostmi. Na mobilnem portalu m.te-tol.si si lahko ogledate najbolj sveže in celovite informacije o izpustih iz enote TE-TOL (zavihek Kakovost zraka), kot tudi podatke o proizvodnji toplote in elektrike (zavihek Proizvodnja).
 
V prihodnjih letih bo zrak v Ljubljani še čistejši, saj je v teku izgradnja plinsko-parne enote, s katero bodo v letu 2022 nadomestili dva od treh premogovnih blokov in zmanjšali uporabo premoga za 70 odstotkov.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali video.