Bralec ogorčeno opozarja: »V Podravju divjajo šakali in psi, pristojen pa ni nihče?!«

Naš bralec iz severovzhodne Slovenije nas je opozoril na vse večjo prisotnost divjih živali, ki v lokalnih skupnostih povzročajo škodo in nelagodje. Medtem ko se po podeželju sprehajajo šakali in spuščeni psi, kormorani iz ribnikov in rek izčrpavajo ribji stalež. A pristojni si – kot pogosto – odgovornost le podajajo iz rok v roke, pravi bralec.
Vse več incidentov, odgovornosti pa nikjer
Bralec navaja vse pogostejša srečanja s šakali in napade psov brez nadzora. Pravi, da prve redno opažajo na poljih in ob robovih vasi, druge pa pogosto v bližini kmetij in sprehajalnih poti, zato ga skrbi za otroke na poti v šolo. Nekateri lastniki domačih živali že beležijo napade, prestrašeni tudi sprehajalci.
»Ko prijavimo incident, nas pošiljajo od ene službe do druge – nihče pa se ne počuti pristojnega, da ukrepa,« opozarja.
Na problematiko se je odzvala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki potrjuje, da je »na območju že obravnavala prijave v zvezi s spuščenimi psi, ki naj bi ogrožali okolico«. Kot so pojasnili, so veterinarji izvedli nadzore, nadaljujejo zbiranje informacij in so že aktivirali postopek z uporabo živolovk za odlov nevarnih psov.

Zavetišča imajo nalogo, da žival ulovijo, jo oskrbijo in vpišejo v evidenco. Če je žival lastniška in je mogoče določiti njenega imetnika, inšpekcija lahko dodeli status nevarnega psa ter uvede prekrškovni postopek. »Za škodo, ki jo povzroči domača žival, je odgovoren njen imetnik,« dodajajo.
»Če gre za resno ogrožanje varnosti ljudi, so za ukrepanje pristojni tudi policija in občinska redarstva. V primerih brez znanega lastnika pa je skrbnik živali zavetišče oziroma občina, če zavetišča nima,« pojasnjujejo. »Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prostoživeče živalske vrste (rjavi medved, volk, ris in drugi), je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor.«
Kormorani: varovani plenilci, ki praznijo slovenske vode
Ob šakalih in divjih psih pa škodo povzročajo tudi kormorani, opozarja bralec. Veliki kormoran je sicer že desetletja znan kot učinkovit in neusmiljen plenilec rib, ki lovi hrano tako v rekah kot ribnikih. Najbolj dramatičen primer je zabeležen v 90. letih na Savi Bohinjki, kjer je ob pojavu večjih jat populacija lipana upadla za kar 90 odstotkov, potrjuje Zavod za ribištvo Slovenije.

Čeprav so v zadnjih letih dovoljenja za odstrel ponekod že bila izdana, Podravje in Pomurje pogosto ostajata brez zadostne zaščite, saj tam ni avtohtonih vrst rib, kot je lipan, ki bi omogočale zakonsko utemeljen ukrep. Vendar Ribiška zveza Slovenije opozarja, da tudi druge vrste – denimo podust – doživljajo velik upad zaradi kormoranov.
»Območja z večjo človeško prisotnostjo ob vodi se zdijo edina učinkovita zaščita pred plenjenjem, saj kormorani tam plenijo manj,« pravi mag. Igor Miličić, sekretar Ribiške zveze Slovenije.