Bralka Darja med sprehodom po hribih Koroške našla gobo velikanko (FOTO)
Pisala nam je navdušena gobarka z Raven na Koroškem in se pohvalila z velikansko marelo. Takole je zapisala: »Danes na sprehodu z mojim možem po hribih Koroške mimogrede najdeva lisičke, vmes še kakšnega jurčka (ampak ti so letos, vsaj zaenkrat še, praviloma črvivi), potem pa pod robom gozdne ceste še neverjeten kapitalec, no, kapitalka: ogromna marela. Družbo so ji sramežljivo delale manjše sorodnice. Za okusno in gobje kosilo pa vseeno več kot dovolj.«
Z bralko Sonjo smo poklepetali po elektronski pošti in povedala nam je, da je ljubiteljska gobarka, ki nabira samo znane in preizkušene vrste gob: »Torej lisičke, jurčke (gobane), dežnike oz. marele, včasih še šampinjone in borove glivce, ki so res zanimive in okusne gobe, ki rastejo ob/na borovih štorih. Zadnje so še posebej okusne v kakšnih juhah zaradi svoje strukture.«
Užitne včasih z lahkoto zamenjamo za strupene
Verjetno se vsi, ki v gobarstvu nismo izkušeni, sprašujemo, kako se izogniti zamenjavi užitnih in neužitnih gob. Pri koroški gobarki smo zato preverili, katere vrste se v njenih krajih najpogosteje zamenja za strupene. Kot nam je pojasnila, so težavne najmanj tri vrste:
- navadnim dežnikom (marelam) so podobni neužitni ali celo strupeni dežnički, ki pa jih ne krasi nežen "prstan" oz. kolobarček na betu pod klobukom. Po tem in izrazitem ter lepem vonju koroški amaterski gobarji vemo, da je prava marela.
- smrčki ali hrčki: spomladi zagnani gobarji najdejo gobe smrčke (jih je težje najti), ki imajo podobnega zelo strupenega bratranca hrčka. Ta se je nama z možem enkrat v veseli zagnanosti ob najdbi (naj bi bil prelep smrček, hmmm) pretihotapil celo do doma. No, na srečo sva ga doma le dobro pogledala in preverila, tako da ni končal v loncu ...
- veliko ljudi uživa štorovke, ki se jih da zamešati s strupenimi kučmicami.
Kot gobe po dežju ...
Letošnje poletje je bolj kot za kopanje primerno za gobarjenje, saj imajo gobe rade veliko vlage. Če vas bo torej gobarstvo zamikalo, smo ljubiteljsko gobarko vprašali, kakšen nasvet ima za tiste, ki se v nabiranju gob še niso preizkusili, pa si želijo.
»Preprosto oditi v gozd, uživati v sprehodu v naravi, gobe 'pridejo same od sebe'. Včasih navaden sprehod po kakšni potki prinese bolj obilno bero kot načrtno zagnano iskanje. Vsak resen ali pa tudi ne tako resen gobar pa ima zagotovo svoje najdišče ali 'žlak' po koroško, ki ga pa ne izda kar tako.«
