Bralka: Ugriznil me je ogromen kosmat pajek

Bralka Lana iz Šmarja - Sap v občini Grosuplje je imela bližnje srečanje z neznanim pajkom. Neke noči je uspavala svojega otroka in je še sama poleg zaspala za slabe pol ure. Ko se je zbudila, je imela strašne bolečine v desni nogi, ki so se stopnjevale, da ni mogla premikati prstov. Šepala je, noga pa je bila vsa zatekla. »Bolelo me je med kostmi po vsem stopalu. Na nogo nisem mogla stopiti, tako močno me je bolel nart. Imela sem občutek mišičnega krča, a je k sreči bolečina po 24 urah izginila,« nam je zaupala v telefonskem pogovoru.

Sprva ni vedela, zakaj ima tako hude bolečine v nogah, dokler ni na steni dnevne sobe čez približno 12 ur opazila rjavkastega kosmatega pajka velikosti 5 x 5 centimetrov. Takrat je tudi bolje pogledala na nart in videla belo mesto (2 x 2 cm), okrog pa nekaj otekline. Pomislila je, da bi šlo lahko za ugriz pajka. Kot pravi, je bil podoben taranteli, po brskanju po spletu je pomislila, da bi lahko šlo za žarkasto tarantelo. Pajka žal ni fotografirala, prav tako pa so ga izpustili v naravo.

Je šlo za ugriz tarantele?

»Tarantela je slovensko ime za večje pajke iz družine volkcev (Lycosidae). Gre za splošno razširjeno skupino pajkov v Evropi. Na žalost pa ljudje pogosto niso seznanjeni, da Američani izraz 'tarantela' oz. 'tarantula' uporabljajo za velike tropske pajke. Te  po slovensko imenujemo ptičji pajki in niso priljubljene terarijske živali, prav tako niso pa povezani z našimi tarantelami, ki normalno živijo v naravi,« je uvodoma pojasnil strokovnjak za pajke z Oddelka za biologijo na Biotehnični fakulteti Rok Kostanjšek.

Glede na bralkin opis Kostanjšek močno dvomi, da jo je ugriznil pajek, saj bi bilo v tem primeru mesto ugriza videti drugače, prav tako pa bi bili praviloma vidni dve vbodni mesti, ki ustrezajo čeljustim. »Sama žarkasta tarantela (Hogna radiata) je relativno velika z močnimi čeljustmi in je zato drugače od večine naših pajkov sposobna predreti kožo človeka. Tak ugriz je boleč in ga človek dejansko močno občuti in ga ne spregleda,« pojasnjuje Kostanjšek. Tudi bolečina po ugrizu pajkov iz skupine volkcev ne kaže na način, ki ga je doživela Lana. »Gre sicer za lokalno rdečino in otekanje podobno kot pri piku čebele, a bolečino globlje v tkivih, med kostmi, bi težko pripisal ugrizu omenjenega pajka.«

Idejo, da bi jo ugriznil ptičji pajek, je bralka hitro opustila, saj ti ne živijo v Sloveniji. Da bi bil njegov ugriz skoraj nemogoč, nam je dejal tudi Kostanjšek, ki je prepričan, da pajek, ki ga je bralka opazila, skoraj zagotovo ni ušel iz terarija in ne gre za pobeglo tropsko vrsto, saj ta pri nas v naravi zagotovo ne bi preživela.

V Sloveniji 754 vrst pajkov, večinoma vsi strupeni

Kljub temu, da je bralka natančno opisala svojo izkušnjo, pa Kostanjšek ne more sklepati, za katero vrsto pajka gre. V Sloveniji je 754 vrst pajkov, med katerimi je kar nekaj večjih predstavnikov, ki bi lahko ustrezali opisu. Večina vrst je avtohtona, tudi žarkasta tarantela, ki je v Sloveniji splošno razširjena. Ker bralka ni fotografirala pajka, bo tako ostalo nerazjasnjeno, za katero vrsto gre. Pogosto se pajki le v majhnih podrobnostih razlikujejo zato je njihovo določevanje navadno pomeni pregledovanje struktur pod lupo ali pa si je celo treba pomagati z genetiko. 

Na strani Prirodoslovnega muzeja Slovenija si lahko ogledate zbirko fotografih pajkov, ki jih premore muzej, a to še zdaleč niso vsi pajki. V iskalno polje lahko vnesete besedo 'pajki' in pokazal se vam bo seznam nekaterih družin. Vpišete lahko tudi vrsto 'žarkasta tarantela'. Kljub temu da so po besedah Kostanjška vsi pajki strupeni, pa jih velika večina ni sposobna z ugrizom predreti človeške kože, zato človeku niso nevarni. 

Čeprav bi nekateri pomislili, da je na videz nevarne pajke treba uničiti, pa Kostanjšek pravi, da jih je treba spustiti v naravo. »Pajki pomemben del ekosistema in nadvse koristni, zato je njihovo mesto v naravi. Pravzaprav so bili tu več deset milijonov let pred nami …«.

Damjan Grenc, vodja oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana. FOTO: Roman Šipić, Delo

Kdaj poiskati prvo pomoč?

Ali bi bralko zaradi otekline po domnevnem ugrizu pajka moralo kaj skrbeti? Kostanjšek meni, da ne, saj so pajki človeku nenevarni in so reakcije praviloma lokalne. Redko sicer lahko pride do hujšega otekanja, slabosti ali drugih sistemskih znakov zastrupitve, kar je po besedah Kostanjška mogoče le pri ugrizu vrste Cheirachantium punctorium (rumeni pajek) – edinega slovenskega pajka, ki pri človeku povzroča sistemske znake zastrupitve. V tem primeru se priporoča obisk zdravnika. 

Vodja oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana Damjan Grenc se strinja, da so ugrizi avtohtonih pajkov s stališča klinične toksikologije redki in klinično nepomembni dogodki. Če pride do bolečin ali oteklin po ugrizu, pa predlaga čiščenje in hlajenje na mestu ugriza in lajšanje bolečine, otekline ali srbenja z antihistaminiki in analgetiki.

Kroničnih zapletov po ugrizih avtohtonih pajkov ni, a lahko pride do akutnih zapletov po ugrizu, ki pa so lokalni in ne sistemski, torej takšni, ki bi lahko povzročili kakršne koli motnje v delovanju organov oziroma organskih sistemov.  Grenc pojasnjuje, da gre lahko za okužbe ugrizne rane (absces), ki se lahko razširi tudi na okolico (celulitis). Če pride do nepričakovanih oteklin, je priporočljivo, da pajka fotografirati ali celo ujeti, saj v tem primeru zdravniki s klinike za zastrupitve fotografijo pajka posredujejo Kostanjšku, da vrsto določi, zdravniki pa ustrezno ukrepajo.

Po pogovoru s strokovnjakoma je torej razvidno, da večinoma žrtev ugriza pajkov ne potrebuje medicinske oskrbe in težave lahko rešijo sama. 

Ste opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.