Bralka Katja: Poglejte, kakšno položnico mi je poslala Vzajemna (FOTO)
»Vzajemna ne upošteva vladnega ukrepa glede zamrznitve cen dodatnega zavarovanja. Položnico sem poravnala, vendar ne v celoti. Znesek sem spremenila na 35,67 evra, kolikor naj bi s 1. majem znašala najvišja možna premija. Le kako bo na to odreagirala Vzajemna?« je napisala bralka Katja, ki je prejela položnico za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v znesku 37,81 evra.
Kako je to mogoče, da je znesek višji od zakonsko določenega, smo vprašali zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, kjer so nam dejali, da konkretnega primera ne poznajo, a predvidevajo, da je zavarovanka sklenila zavarovalno pogodbo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v kateri je bila določena premija s pribitkom zaradi obdobja, ko je bila zavezanka za doplačila, vendar ni imela sklenjenega dopolnilnega zavarovanja.
Triodstotni pribitek – za koga vse?
Zavarovalnice morajo namreč v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju obračunati triodstotni pribitek na premijo za vsako polno leto, ko je oseba zavezanec za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a tega ne plačuje. Ker v uredbi niso navedene spremembe, ki bi se nanašale tudi na tovrstne premije, je bralka tako za mesec maj 2023 prejela plačilni nalog za plačilo mesečne premije, ki je višja od cene, določene v uredbi.
Kaj lahko stori zaradi neporavnanega zneska v celoti?
Bralka pravi, da ni plačala celotnega zneska, ki ga je prejela na položnici (37,81 evra), ampak le 35,57 evra, kolikor je trenutno najvišja zavarovalna premija dopolnilnega zavarovanja, ki je enaka za vse zavarovance posameznih zavarovalnic v Sloveniji. Jo bo zavarovalnica bremenila za razliko?
»Neporavnani del obveznosti s plačilnega naloga v skladu z veljavno uredbo beležimo kot dolg, in sicer tudi po 1. maju. Način plačila z direktno obremenitvijo SEPA (trajnik) zavarovanci potrdijo s podpisom soglasja, s katerim zavarovalnica uredi direktno obremenitev SEPA in o tem zavarovance pisno obvesti. Znesek premije je v tem primeru avtomatično odveden s transakcijskega računa zavarovanca,« pojasnjujejo v Vzajemni.
Očitke o neupoštevanju vladnega ukrepa v zavarovalnici zanikajo
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna na očitke bralke, da ne upoštevajo vladnega ukrepa, tako odgovarja, da zakonodajo dosledno upoštevajo.
Pojasnjujejo, da v uredbi o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso navedene spremembe, ki bi se nanašale na premije s pribitkom. Skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je zavarovalna premija dopolnilnega zavarovanja enaka za vse zavarovance posamezne zavarovalnice, razen za zavarovane osebe, za katere se sklene dopolnilno zavarovanje po preteku enega leta od dne, ko postanejo zavezani za plačilo doplačil.
Dodatno pojasnjujejo, da so »v teh primerih premije za vsako polno nezavarovano leto tri odstotke višje, skupno povišanje premije pa lahko znaša največ 80 odstotkov. Enako velja tudi za osebe, ki jim je dopolnilno zavarovanje prenehalo, in sicer ob ponovni vključitvi v dopolnilno zavarovanje. Veljavna zakonodaja torej določa, da mora biti premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v okviru posamezne zavarovalnice enaka za vse njene zavarovance, kar zavarovalnice dosledno upoštevamo. Hkrati pa veljavna veljavna zakonodaja določa tudi določene izjeme, ki se nanašajo na t. i. maluse pri osebah, ki sicer so zavezanke za plačilo doplačil, pa niso pravočasno sklenile dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Takšni zavarovanci so že ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja seznanjeni s tem, da bo njihova mesečna premija višja od siceršnje mesečne premije drugih zavarovancev, saj bo ob določitvi premije upoštevano obdobje nezavarovanosti (t. i. premija s pribitkom)«.
