Bralka razočarana s projekti zavoda za zaposlovanje: Počutim se izkoriščano

Na naše uredništvo Slovenskih novic se je obrnila bralka, ki je večkrat sodelovala v projektih za nezaposlene preko ZRSZ in vsakokrat se je počutila, kot da so jo le bila izkoristili za poceni delovno silo.

Bralka: Zaposlijo poceni delovno silo, nato pa jo ob koncu pogodbe izpljunejo nazaj na trg nezaposlenih

»Projekta, ki jih zavod za zaposlovanje financira in spodbuja, sta med drugim Javna dela in Usposabljanje na delovnem mestu. V ta projekta sem bila vključena tudi sama in sem razočarana nad izvedbo, saj sem imela vsakokrat na koncu občutek, da so me peljali žejno čez vodo.

Obveznosti in odgovornosti so enake kot pri redno zaposlenih, bistvena razlika pa je v plači in pri nadaljevanju sodelovanja.

Zmotilo me je, da zasebno podjetje ali javni zavod, kjer se delo opravlja, nima nikakršnih obveznosti, da bi po poteku pogodbe osebo zaposlili. Niti ne kakršnekoli druge dolžnosti, saj posameznik pogodbo podpiše z Zavodom za zaposlovanje in ne s podjetjem. V tem primeru je torej delodajalec ZRSZ.

Plača je minimalna ali pa v primeru »Usposabljanje na delovnem mestu« znaša 500 evrov na mesec, kar ni niti zakonsko določena minimalna plača.

V teh projektih ne vidim drugega kot to, da so delavci izkoriščani s strani delodajalca države, po izteku pa dobesedno vrženi nazaj v sistem nezaposlenih. 

Pogosto se dogaja, da jih podjetja »najamejo« ravno sredi poletja - tako to doživljamo na Obali -, ko gredo ostali zaposleni na dopust in je potreba po kadru, večja. Posledično je več dela in obveznosti, delavci so prepuščeni sami sebi, medtem pa so zaposleni na dopustu. 

Iz izkušenj lahko povem, da se pogosto dogaja, da delavci delamo vse drugo, kar piše v pogodbi, ker je navedeno,  da naj se 'uvajajo z mentorjem'.

Prepričana sem, da je ZRSZ seznanjen z nezadovoljnimi udeleženci v teh projektu, saj poročajo, da se počutijo izkoriščene, ponižane in da se dogajajo kršitve. Prav tako se ve za določena podjetja, da najemajo ljudi preko Javnih del kot po tekočem traku, saj je to zanje najcenejše. A po mojem mnenju, to ni smisel ne cilj tega projekta.

Če bi se ZRSZ resno pozanimal, kako je na terenu, bi zagotovo dobil analizo udeležencev, da je več minusov kot plusov. Edini, kdor ima koristi od teh projektov, so delodajalci. V primeru javnih zavodov, kot so muzeji in galerije, pa vodili celo dobijo dodatne točke, če 'zaposlujejo nezaposlene'.

In kako se ob vsem tem počuti nezaposleni, ki vsakokrat upa, da ga bodo na koncu le zaposlili? Še bolj dvomijo vase, so frustrirani, nemočni, izkoriščani, kar predstavlja še večjo oviro pri iskanju redne zaposlitve«.

Kako na očitke odgovarja ZRSZ?

Na ZRSZ smo poslali vprašanja, kako komentirajo navedbe bralke? Kako zagovarjajo uspešnost projekta? So bili v preteklosti že bili seznanjeni s povratno informacijo udeležencev in kaj so ti povedali? Obstaja morda seznam podjetij, ki naj bi pogosto najemali delavce preko javnih del? Gredo kdaj inšpektorji na teren in preverjajo, kakšno je stanje?

Njihov odgovor objavljamo v celoti.

USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU

Pri programih praktičnega usposabljanja na delovnem mestu (UDM) največ vključitev beležimo v spomladanskih mesecih (marec–maj) in nato v jesenskih mesecih (oktober, november), v poletnih mesecih pa beležimo najnižje število vključitev. Prav vsi programi UDM potekajo pod strokovnim vodstvom mentorja, kar pomeni, da brezposelni niso prepuščeni samim sebi. To potrjujejo tudi obiski oz. kontrole pri delodajalcih. Največkrat udeleženci kar sami povedo, da so zelo zadovoljni s potekom usposabljanja na delovnem mestu, delovnim okoljem, opremo, pravili ipd.

Na območni službi vsako vključitev predhodno smiselno presodimo. Strokovna komisija na območni službi, pred izborom izvajalca, presodi vse formalne ter vsebine pogoje za sklenitev pogodbe. Pred vključitvijo oseb se ravno tako preveri izpolnjevanje formalnih pogojev, še bolj pomembna pa je presoja smiselnosti za vsako konkretno osebo – kaj bo oseba z vključitvijo v program pridobila, koliko se ji bodo povečale zaposlitvene možnosti, ali konkretna znanja že ima in zato usposabljanja ne potrebuje ipd.

V letošnjem letu na Območni službi Koper beležimo največ vključitev v mesecu maju (javno povabilo delodajalcem je bilo objavljeno marca), kar pomeni, da se usposabljanje dejansko lahko zavleče v poletni čas. Spremljanje programov usposabljanja izvajamo sproti, s pregledom prejetih mesečnih list prisotnosti, kjer so poleg vsebine opravljenih delovnih zadolžitev navedene tudi ure mentorja. S podpisom le-teh tako delodajalec kot vključena oseba zagotavljata, da navedbe prikazujejo dejanski potek usposabljanja in dejansko opravljene ure mentorja.

Izvajanje program spremljamo tudi na terenu – redno spremljanje ali interventno spremljanje na podlagi prejete informacije o možnih nepravilnostih s strani udeleženca ali izvajalca. V primeru pravočasno pridobljene informacije – pred potekom programa – se z obiskom takoj odzovemo in v primeru ugotovljenih nepravilnosti zahtevamo njihovo odpravo ali celo prekinemo izvajanje programa. V primeru pozneje pridobljene informacije – po zaključku programa – pa so nam prejete informacije izjemno pomembne ob obravnavi morebitnih novih vlog.

Da na Zavodu spremljamo izvedbo programov UDM po celotni Sloveniji, dokazujejo številna opravljena preverjanja na kraju samem oz. obiski (kontrole) pri delodajalcih, kjer nismo odkrili nepravilnosti, kakršne omenjate.

Ob tem je treba poudariti, da udeleženci največkrat sami poudarijo, da so s potekom programa usposabljanja na delovnem mestu pridobili nova znanja, spretnosti in delovne izkušnje, ki povečujejo njihove možnosti za zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu.

Prav tako jim programi UDM omogočajo lažjo vključitev v delovno okolje, z namenom, da spoznajo nove ljudi ter se jim odprejo nove priložnosti. To dokazujejo tudi podatki o uspešnosti programov UDM, saj je delež oseb, ki se zaposlijo po zaključku usposabljanja, zelo visok in presega 81 % vseh udeležencev.

Usposabljanje lahko izvajajo tudi javnih zavodi, kot so muzeji in galerije. Možnost zaposlitve takoj po zaključku usposabljanja je pri teh delodajalcih nekoliko nižja, saj so vezani na proračunska sredstva. Obstaja pa seveda možnost, da udeleženca zaposlijo v prihodnjih obdobjih, ko se sprostijo prosta delovna mesta. Samo usposabljanje sicer udeležencu omogoči tudi druge učinke, ki mu lahko povečajo zaposlitvene možnosti – učenje novih znanj in veščin, delovna aktivnost, spoznanje z novim delovnim okoljem, z novimi delodajalci, širjenje socialne mreže ipd.

Sicer pa: če delodajalec ne zaposli vsaj polovice udeležencev, ki so v zadnjih 9 mesecih pri njem zaključili usposabljanje, mu zavrnemo morebitno novo vlogo/ponudbo za usposabljanje. Novo vlogo/ponudbo tako lahko ponovno odda šele po poteku 9 mesecev od datuma zaključka usposabljanja zadnjega udeleženca, ko strokovna komisija ponovno presoja vse formalne in vsebinske pogoje za sklenitev pogodbe.

Pozorni smo, da spremljanje na terenu opravljamo tudi v javnih zavodih. Čeprav ti delodajalci ne predstavljajo glavnine realiziranih usposabljanj, je na letni ravni delež opravljenih spremljanj pri teh delodajalcih skoraj 50 % od vseh opravljenih spremljanj programov. Na spremljanju se opravi tudi intervju z vključeno osebo, zapisnik le-tega se hrani na Zavodu.

Število oseb, ki jih delodajalec, ob vsaki odobreni ponudbi, lahko usposablja na delovnem mestu, je odvisno od števila zaposlenih pri delodajalcu. 

Število oseb, ki jih delodajalec lahko usposablja glede na število zaposlenih, znaša:

• Delodajalci, ki so samozaposleni ali imajo zaposlenih od 1 do vključno 3 osebe, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za 1 brezposelno osebo.
• Delodajalci, ki imajo zaposlenih od 4 do vključno 10 oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za največ 3 brezposelne osebe.
• Delodajalci, ki imajo zaposlenih od 11 do vključno 50 oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za največ 5 brezposelnih oseb.
• Delodajalci, ki imajo zaposlenih od 51 do vključno 250 oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za največ 10 brezposelnih oseb.
• Delodajalci, ki imajo zaposlenih od 251 do vključno 500 oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za največ 15 brezposelnih oseb.
• Delodajalci, ki imajo zaposlenih nad 500 oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo usposabljanja za največ 30 brezposelnih oseb.

JAVNA DELA

Program javnih del je namenjen aktiviranju dolgotrajno brezposelnih, njihovemu socialnemu vključevanju in razvoju delovnih sposobnosti, poleg tega pa tudi spodbujanju razvoja zaposlitvenih programov – v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovem območju.

Program se izvaja na podlagi Zakona o trgu dela (49.–53. člen ter 116. člen ZUTD) ter posebnosti predpisov, ki urejajo delovna razmerja.  

Brezposelne osebe, ki z Zavodom sklenejo pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja (za program javnih del), se v splošno družbeno korist oz. v javnem interesu lokalne skupnosti zaposlijo pri neprofitnih izvajalcih. Te izvajalce predhodno izberemo na javnem povabilu in na podlagi tega z njimi sklenemo pogodbo o izvajanju programa (še pred začetkom vključevanja brezposelnih v javna dela).

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del med izbranim izvajalcem (delodajalcem) in brezposelno osebo (udeležencem programa), sledi navedbam ZUTD, ki med drugim določajo posebnosti glede višine plačila za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom (52. čl. ZUTD). Dodajamo podatke, iz katerih je razvidna višina bruto plače za posamezne ravni strokovne izobrazbe v programih javnih del.   

Plača udeležencev je izražena v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnega dela. Minimalna plača za dela, opravljena od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024, znaša 1.253,90 EUR (Ur. l. RS, št. 6/24 z dne 26. 1. 2024).

Izvajalec javnega dela je po pogodbi z Zavodom dolžan izvesti program v skladu z določili javnega povabila in veljavne delovnopravne zakonodaje, kar Zavod redno spremlja in na različne načine preverja, npr. preko administrativnih kontrol, izmenjave podatkov med institucijami (FURS, ZZZS, AJPES idr.), na podlagi predvidenih in tudi nenapovedanih obiskov izvajalcev na kraju samem, na osnovi zaznanih sumov nepravilnosti, evidentiranih prijav morebitnih kršitev, s pomočjo strokovno usposobljenih delavcev službe za nadzor, večkratnih zaporednih naključnih osebnih preverjanj izvajanja programa idr. ter izvajanja sankcij v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

V primeru zaznanih nepravilnosti (kot npr. ob soglasju udeleženca njegovo opravljanje dela, ki presega predvidene naloge iz ponudbe izvajalca), ki jih je mogoče odpraviti, Zavod s težnjo uspešnega nadaljevanja programa opozori izvajalca na nepravilnost in ga pozove k njeni takojšnji odpravi ter varovanju interesov udeleženca. Kadar pa nepravilnosti ni več mogoče odpraviti ali so te večje (npr. izvajalec krši veljavno pogodbo oz. delovnopravno zakonodajo), Zavod sprejme sankcije, določene v pogodbi (npr. odstop od pogodbe, vračilo nenamensko prejetih sredstev …), o čemer obvesti tudi pristojno ministrstvo za delo (MDDSZ).  

Vključitev v program javnih del je časovno omejena in številnim udeležencem učinkovito pomaga pri njihovi nadaljnji zaposlitvi (včasih) pri istih delodajalcih, ki izvajajo program javnih del, pogosteje pa pri drugih subjektih na trgu dela, ob pridobljenih dodatnih veščinah udeležencev samostojneje ali ob posredovanju Zavoda RS za zaposlovanje.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.