Bralec: Zrušil me je, potem pa pustil ležati sredi ceste

Na nas se je obrnil bralec Boštjan, ki se je na kolesarskem maratonu na Ptuju hudo poškodoval v nesreči, ki je ni povzročil sam. S pomočjo medijev želi opozoriti vse, ki se odločijo sodelovati na kakšni kolesarski tekmi, kako nevarna je objestna vožnja na kolesu in kako katastrofalne so lahko njene posledice.

Boštjan se je junija odpravil na kolesarsko prireditev Poli maraton na Ptuj. Kot kolesarski zanesenjak je želel uživati na kolesarjenju po lepi pokrajini, saj maraton ni tekmovalne narave in sodelujočim sploh ne merijo časa. »Vsak kolesar vozi, kakor mu pač ustreza. Kolesarili smo po t . i. dolgi, 52-kilometrski trasi, in ko smo premagali še zadnji vzpon (na 32. kilometru), je sledil spust. Na spustu sem se spuščal brez poganjanja in umirjal pulz, ki mi je narastel pri ravno premaganem vzponu. In nato se je zgodilo!«

Sploh se ni ustavil

»Od zadaj je nepričakovano, kot projektil brez kontrole, pridrvel objesten kolesar in me katapultiral s kolesa. Pri hitrosti okoli 50 km/h sem padel na asfalt in pri tem utrpel hude poškodbe. Ampak to bi še razumel, saj se živemu človeku pač lahko vse zgodi. Kar je sledilo, pa je nečloveško in nedopustno. Povzročitelj nesreče se je namreč odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Pustil me je ležati nemočnega sredi ceste, kjer je obstajala še možnost, da z veliko hitrostjo še kdo prileti vame in se tudi sam poškoduje. Sledile so najdaljše minute v mojem življenju. V nepopisnih bolečinah sem hlastal za zrakom, do katerega zaradi poškodovanih pljuč in kompliciranega dvojnega zloma osmih reber nisem mogel priti. /.../ Ležeč na tleh, sem na robu zavesti čakal na reanimacijsko vozilo, ki me je nato odpeljalo v SBT Ptuj, kjer se je začelo moje zdravljenje. Od tu sem bil po stabilizaciji stanja in ohranitvi vitalnih in življenjskih funkcij predan v nadaljnje zdravljenje. To se je zaradi obsega poškodb končalo v UKC Ljubljana.«

Boštjan nam je pisal iz bolnišnice, kjer že sedmi teden okreva po številnih operacijah. Za pol leta bo skoraj gotovo prikovan na posteljo, še vedno pa upa, da bo v življenju še kdaj sedel na kolo in se zmogel ukvarjati s športom, ki mu, kot se je izrazil, pomeni vse.

»Pomagajte mi potrkati na vest povzročitelja, ki mogoče zdaj kje brezskrbno srka pivo in se posmehuje, ter podučite kolesarje, kako nevarna je objestna vožnja,« nas je prosil Boštjan. Podobnih maratonov je v Sloveniji več kot 10 na leto in na vsakem je več sto prijavljenih. »Posledice nevarne vožnje so lahko katastrofalne. Če skupaj preprečimo vsaj eno podobno nezgodo s polovico manjšimi poškodbami, smo dosegli naš cilj.«

Imate zgodbo za nas? Pišite nam s pomočjo spodnjega obrazca.