TRNOVA POT DO ZDRAVNIKA
Jezna bralka Nika: Do zdravnika šele po petih dneh, ker nisem cepljena
»Brez PCR ne smeš do zdravnika, na PCR čakaš en dan, en dan na rezultate, potem je pa vikend in osebni zdravniki ne delajo, ostane ti samo urgenca.«
Odpri galerijo
Brez PCR-testa ne moreš do zdravnika. FOTO: Drazen Zigic, Getty Images/istockphoto
Na nas se je obrnila bralka Nika, ki opozarja na veliko težavo, ki se pojavlja že ves čas epidemije, še bolj pa je do izraza prišla z uveljavljanjem pogoja PCT. Govorimo o tem, kako težko je priti do obiska pri osebne zdravniku, če nisi cepljen.
Takole se je zgodilo bralki, ki je zbolela v noči na četrtek. V četrtek je pisala osebni zdravnici, saj se je to v preteklih primerih izkazalo za učinkovitejše kot klicanje po telefonu, ki je večinoma zaseden ali zvoni v prazno. V četrtek pozno popoldne je bralko poklicala zdravnica in ji povedala, da mora na PCR-test, preden lahko pride v ordinacijo. Naročila jo je za petek zjutraj. Rezultati testa so prišli v petek popoldne, ko zdravnica ni več delala. Tako je bralka ostala brez obravnave do ponedeljka. Ker zaradi hudih bolečin ni zdržala, se je v soboto popoldne odpravila po nujno medicinsko pomoč, saj dežurnega zdravnika v Ljubljani čez vikend ni. Ker njeno stanje ni bilo življenje ogrožajoče, so ga na urgenci označili kot 'nizko stopnjo nujnosti', to pa pomeni, da so jo vsi 'nujnejši' prehitevali kot po tekočem traku. Na milo prošnjo so jo po petih urah čakanja le pregledali in izdali recept za zdravila.
Tako se je zaključila saga, ki bi lahko bila izrazito krajša, predvsem pa manj boleča za našo bralko, če bi bilo naše zdravstvo bolje organizirano. Bralka je opozorila, da razume pogoj PCT, opozarja pa na dolgo čakanje na PCR-testiranje, ker je v Ljubljani premalo takih mest. Neverjetno se ji tudi zdi, da glavno mesto ne premore dežurnega družinskega zdravnika čez vikend, zaradi česar so bolniki na milost in nemilost prepuščeni urgenci, kjer je vedno gneča in si tako rekoč obsojen na večurno čakanje.
Takole se je zgodilo bralki, ki je zbolela v noči na četrtek. V četrtek je pisala osebni zdravnici, saj se je to v preteklih primerih izkazalo za učinkovitejše kot klicanje po telefonu, ki je večinoma zaseden ali zvoni v prazno. V četrtek pozno popoldne je bralko poklicala zdravnica in ji povedala, da mora na PCR-test, preden lahko pride v ordinacijo. Naročila jo je za petek zjutraj. Rezultati testa so prišli v petek popoldne, ko zdravnica ni več delala. Tako je bralka ostala brez obravnave do ponedeljka. Ker zaradi hudih bolečin ni zdržala, se je v soboto popoldne odpravila po nujno medicinsko pomoč, saj dežurnega zdravnika v Ljubljani čez vikend ni. Ker njeno stanje ni bilo življenje ogrožajoče, so ga na urgenci označili kot 'nizko stopnjo nujnosti', to pa pomeni, da so jo vsi 'nujnejši' prehitevali kot po tekočem traku. Na milo prošnjo so jo po petih urah čakanja le pregledali in izdali recept za zdravila.
Tako se je zaključila saga, ki bi lahko bila izrazito krajša, predvsem pa manj boleča za našo bralko, če bi bilo naše zdravstvo bolje organizirano. Bralka je opozorila, da razume pogoj PCT, opozarja pa na dolgo čakanje na PCR-testiranje, ker je v Ljubljani premalo takih mest. Neverjetno se ji tudi zdi, da glavno mesto ne premore dežurnega družinskega zdravnika čez vikend, zaradi česar so bolniki na milost in nemilost prepuščeni urgenci, kjer je vedno gneča in si tako rekoč obsojen na večurno čakanje.
