Ljubljančanko Teo spreletel gnus: »Fuj, glej to, no. Ogabno. To pa je že preveč«

LJUBLJANA – V naše uredništvo smo prejeli pismo bralke Tee, ki živi v središču prestolnice. Nekega dne je pri dopoldanskem sprehajanju psa po prihodu na notranje dvorišče bloka naletela na neprijeten prizor. »Brezdomec, ves umazan, z zadnjico na razgled, seveda ne najbolj čisto, okoli njega muhe, smrad verjetno tudi (na takšno bližino se pač nisem hotela približati), na drugi strani, na še eni klopci, polno vrečk z njegovimi stvarmi, nekatere malce razmetane, nekatere lepo pospravljene,« pripoveduje. 

Teo je ob takšnem prizoru, ki je sicer ni presenetil, saj naj bi se to na tem mestu večkrat dogajalo, sprva spreletel gnus. »Fuj, glej to, no. Ogabno. To pa je že preveč. Naj se odstrani, fuj!« so bile prve misli, ki so se ji porodile. Razmišljala je, kaj naj stori. Naj pokliče policijo? Naj ga zbudi in prosi, da gre drugam? Naj pokliče v bližnji vrtec, da oni uredijo zadevo?

»Bog ve, kakšno zgodbo ima za seboj«

A kmalu je začela razmišljati tudi drugače. »Kam pa naj gre? Kam ga naj dajo? Nima doma, nima nobenega drugega prostora, kjer bi lahko bil, potem pa ga še od tukaj preganjamo.« Kaj je ta človek preživel, kako in zakaj se je znašel v takšnem položaju, se je vprašala. Skratka, mešani občutki gnusa in empatije.

Kot še poudarja Tea, reševanje omenjene problematike še zdaleč ni enostavno. »Ampak potrebno je razmišljati o rešitvah, ne pa samo pljuvati in kritizirati vse, kar se okoli nas dogaja. Edino, kar mi pade na pamet, je, da se za brezdomce ustvari prostor, ki je odprt, torej zunanji, ampak s streho, kjer se lahko zadržujejo. Verjetno bi bilo treba urediti več takšnih prostorov, in sicer v okolici centra. Ker po mojem mnenju prav tako ni pravilno, da jih odstranimo iz centra čim dlje, kjer jih nobeden ne bo videl, ker je dejstvo, da so del družbe in jih je takšne tudi treba sprejeti.«

Njeno pismo objavljamo v celoti (nelektorirano):

Pismo bralke 

Neprofitna stanovanja, denarna pomoč, programi socialnega varstva ...

Na oddelku za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) so nam pojasnili, da omenjeno problematiko rešujejo na različne načine. »K preprečevanju in lajšanju posledic brezdomstva v MOL pristopamo z različnih področij dela, in sicer v okviru pristojnosti, ki jih imamo kot lokalna skupnost: zagotavljamo neprofitna najemna stanovanja in bivalne enote za začasno reševanje stanovanjskih potreb najbolj ogroženih, izvajamo aktivnosti nadzora in vzdrževanja varnosti na javnih površinah, iz proračuna MOL zagotavljamo sredstva za denarne pomoči za socialno najšibkejše občane in občanke ter sredstva namenjamo za programe socialnega varstva, ki jih večinoma izvajajo nevladne organizacije (zavetišča, nastanitvena podpora v stanovanjih, dnevni centri in svetovalni programi, terensko delo, programi za distribucijo pomoči v materialu in z možnostjo higienske oskrbe, zdravstveno varstvo v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja). Poleg programov, ki jih sofinanciramo, pomoč brezdomnim na območju MOL nudijo tudi nekatere druge organizacije oziroma izvajalci, s podatki katerih pa ne razpolagamo.«

Brezdomcu so želeli pomagati, a se ni odzval

Glede brezdomca v bližini Ambroževega trga so se pristojni na občini, kot pravijo, že obrnili na bližnje zavetišče za brezdomce, ki ga MOL redno letno sofinancira.» Izvedeli smo, da so gospoda že obiskali na terenu, ga seznanili z možnimi oblikami pomoči in podpore ter ga poskušali motivirati, da pride do zavetišča, vendar se do sedaj še ni odzval,« pojasnjujejo pri MOL. Sicer pa na občini menijo, da v Ljubljani, glede na obseg pojava, zgledno in v zadostni meri skrbijo za podporo brezdomnim, »prav tako se v okviru zakonskih pooblastil uspešno spopadamo z  vprašanji kršenja javnega reda in miru na javnih površinah«. Predloga bralke, da se ustvari odprt zunanji prostor s streho, ki bi ga bilo treba nadzorovati z varnostniki oziroma pogostimi obiski policistov, pa ne podpirajo. Kot pravijo, javnih površin, ki jih upravlja mesto, ni mogoče zamejevati in jih dajati v uporabo zgolj eni skupini oseb. »Javni prostor je prostor nas vseh, o morebitnih kršitvah konsenza o tem, kako ga smemo uporabljati, pa presojajo in ukrepajo za to pristojni organi.«