METANJE STRAN
Možakar želel pomagati pred slovensko trgovino, doživel pa hladno prho
Je dobrota res sirota?
Odpri galerijo
Bralci so nas opozorili na zapis, ki zadnjih nekaj dni kroži po družbenem omrežju Facebook. V njem moški opisuje dogodek, ki vzame sapo. Ko nekdo želi pomagati, to tudi stori, potem pa doživi hladen tuš. Po zapisu sodeč se je zgodilo v Radovljici pred eno izmed trgovin.
Takole je med drugim zapisal (zapis je nelektoriran): »"Živim v težkih življenjskih pogojih, komaj shajam zaradi težke stiske, skupaj z otroci, če ji lahko kako pomagava? Ok, tukaj oba, v glas rečeva "Ja, seveda", kolega celo poseže prvi po žepu kjer je imel denarnico, jaz še dajal stvari zadaj, in imel usta odprta kot prtljažnik od avta, pod vplivom, da so nekje otroci v stiski, lačni, avtomatsko izstrelim "Vam lahko kaj kupimo?" Saj sem ravno prišel iz trgovine, pa da grem iskat. Ženska odgovori, takoj "Ja, če lahko kaj, karkoli od osnovnih življenjskih potrebščin?" Midva takoj "Ja seveda" jaz še dodatno "kaj točno, potrebujete, da ne pozabim". Pa pravi "Olje, kruh..." In jaz že na prste, kot otrok seštevam, kaj vse moram prinesti? Sprašujem "Moko? Makarone? Še kaj?" In kolega pustim pri avtu z žensko in v odhodu ponovim našteto, kar mislim da so osnovne potrebščine, in še enkrat vprašam, če še kaj? In pravi "kakšen sadni sok, vendar negaziran" si mislim, skrbna mati, otrokom ne bo dajala gaziranih pijač...Do tu, vse super ..."Ok, počakajte tu" pravim, in že letim, in si mislim, da ne bom kaj pozabil. Hitim po trgovini, nabavljam kar se mi zdi, da rabi in če je še kaj kar bi potrebovala in pozabila povedat...«
Zgrožen in pretresen je še zapisal: »Da je rekla, rabim denar, bi ji dal par centov ... Ne pa tako....Našla sva potem račun, ki sem ga prej odstranil v žepu in dal poleg in slikal, zato, da se vidi, kaj vse je brez sramu vrgla v kontejner. Jaz budala, pa razmišljal, med kupovanjem, ali sem narobe naredil, ker sem izbral makarone Spar znamke, namesto kakšnih boljših. Prvo kar sem pomislil, budala, nikoli več... Ampak, moja mami je vredno rekla, da če lahko pomagaš, pomagaj. Če ne, pa vsaj ne nagajaj...
In ne bom pustil, da bi mi ta dogodek "ponagajal" pri tem, da bom lahko pomagal, ko bom lahko...«
Takole je med drugim zapisal (zapis je nelektoriran): »"Živim v težkih življenjskih pogojih, komaj shajam zaradi težke stiske, skupaj z otroci, če ji lahko kako pomagava? Ok, tukaj oba, v glas rečeva "Ja, seveda", kolega celo poseže prvi po žepu kjer je imel denarnico, jaz še dajal stvari zadaj, in imel usta odprta kot prtljažnik od avta, pod vplivom, da so nekje otroci v stiski, lačni, avtomatsko izstrelim "Vam lahko kaj kupimo?" Saj sem ravno prišel iz trgovine, pa da grem iskat. Ženska odgovori, takoj "Ja, če lahko kaj, karkoli od osnovnih življenjskih potrebščin?" Midva takoj "Ja seveda" jaz še dodatno "kaj točno, potrebujete, da ne pozabim". Pa pravi "Olje, kruh..." In jaz že na prste, kot otrok seštevam, kaj vse moram prinesti? Sprašujem "Moko? Makarone? Še kaj?" In kolega pustim pri avtu z žensko in v odhodu ponovim našteto, kar mislim da so osnovne potrebščine, in še enkrat vprašam, če še kaj? In pravi "kakšen sadni sok, vendar negaziran" si mislim, skrbna mati, otrokom ne bo dajala gaziranih pijač...Do tu, vse super ..."Ok, počakajte tu" pravim, in že letim, in si mislim, da ne bom kaj pozabil. Hitim po trgovini, nabavljam kar se mi zdi, da rabi in če je še kaj kar bi potrebovala in pozabila povedat...«
Odpravi se po nakupu z željo, da pomaga ženski. Ta se zahvali za kupljene produkte, a možakar kaj kmalu doživi neprijetno presenečenje. »Namesto da zavijem desno proti izhodu na glavno cesto, zavijem levo proti koncu te stavbe... Kolega pa za menoj, ker je mislil, da greva v to smer. In kaj vidim, ravno ko pridem mimo in jo zagledam! V tistem trenutku vidim, kako stresa na kip stvari iz škatle v SMETI!! ne da bi s škatlo dala notri, na kip, izstresla.«
Zgrožen in pretresen je še zapisal: »Da je rekla, rabim denar, bi ji dal par centov ... Ne pa tako....Našla sva potem račun, ki sem ga prej odstranil v žepu in dal poleg in slikal, zato, da se vidi, kaj vse je brez sramu vrgla v kontejner. Jaz budala, pa razmišljal, med kupovanjem, ali sem narobe naredil, ker sem izbral makarone Spar znamke, namesto kakšnih boljših. Prvo kar sem pomislil, budala, nikoli več... Ampak, moja mami je vredno rekla, da če lahko pomagaš, pomagaj. Če ne, pa vsaj ne nagajaj...
In ne bom pustil, da bi mi ta dogodek "ponagajal" pri tem, da bom lahko pomagal, ko bom lahko...«