Na Facebooku prodajajo vstopice za razprodane dogodke: denar pospravijo, vstopnic ne dostavijo
Policijska poročila pričajo, da so spletne goljufije postale del našega vsakdana in čeprav policisti preko vseh možnih kanalov opozarjajo pred nepridipravi, ki skušajo izkoristiti nič hudega sluteče, se vsak dan znova past ujame veliko ljudi.
Spletne goljufije ne potekajo le preko prefinjenih hekerskih napadov, ko posamezniki nasedejo telefonskemu klicu in napadalcu na drugi strani predajo svoje podatke in dostop do računalnika ali spletnega računa, najdejo se tudi takšni manj prefinjeni načini, na katerega je opozorila naša bralka. Ta je namreč preko priljubljenega družabnega omrežja 'kupila' vstopnice za razprodani dogodek. Po nakazilu denarja je ostala brez denarja in brez kart – kot nam je pojasnila, je prodajalki za štiri vstopnice za ogled poslovilne tekme Gorana Dragića v dvorani Stožice plačala 160 evrov. Po nakazilu paypala je prodajalka trdila, da denarja ni prejela.
Med brskanjem po facebooku je ugotovila, da ni edina, ki se je nesrečno ujela v past te prodajalke. Odkriti ji je uspelo, da je imelo z isto prodajalko podobno izkušnjo še vsaj osem kupcev.
Prijavili policiji
O prodajalki je zapisala: »Vsakodnevno piše po facebooku na razprodane prireditve, da ima karte. Jaz sem nasedla na objavo, da ima 4 karte za poslovilno tekmo Dragiča v Stožicah. Hotela je prejeti denar le po Revolutu ali Paypalu. Jaz sem nakazala 160 € evrovpreko paypala, kart nisem nikoli dobila. Še vedno trdi, da ni prejela denarja, čeprav mi je paypal zagotovil, da je nakazilo bilo izvedeno. Sedaj se nas je našlo že osem, ki smo bili na enak način prevarani iz njene strani. Zadeva je prijavljena tudi policiji.«
Na policiji konkretnega primera ne komentirajo, so pa zapisali, da preiskujejo različne oblike spletnih goljufij, »pri čemer je številčno največ zadev v povezavi s spletnimi nakupi, pri katerih oškodovanci na opravijo plačilo artiklov, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih. Naročeni artikli v nadaljevanju niso nikoli dostavljeni. Običajno gre za oškodovanja v višini nekaj 100 evrov, vendar povprečje nastale škode dvigujejo nakupi vozil, avto domov in delovnih strojev (bagerji, traktorji), za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov.«
Prevar vse več
Da je prevar vse več, kaže tudi statistika, ki jo vodi policija. Statistike glede na artikel, ki je bil plačan in potem ne dostavljen, ne vodijo, beležijo pa skupno število prijav z nedostavljenim artiklom. V letu 2021 je bilo prijavljenih 190 zadev s skupno materialno škodo okrog 800.000 evrov. V naslednjem letu je so prejeli prijavo 250 zadev s skupno materialno škodo okrog 900.000 evrov. V letu 2023 pa kar prijav 626 s skupno materialno škodo okrog 2,4 milijona evrov. V letu 2024 (do konca marca) so obravnavali 200 zadev s skupno materialno škodo okrog 950.000 evrov.
Policija občanom ob tem svetuje, naj pri nakupu uporabljajo priznana spletna prodajna mesta in da se pred plačilom prepričajo, da je vpis plačilne kartice varen, tako da preverijo naslovno vrstico, kjer se ob varni povezavi izpiše HTTPS.
Dodatno svetujejo še:
- preverijo prodajalca oziroma ponudnika oglasa, pri čemer lahko podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije enostavno preverijo preko spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajo na raznih forumih, ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove,
- preverijo domeno (s spletnim orodjem, npr. http://whois.domaintools.com), kjer lahko ugotovimo datum registracije. Običajno je od registracije sumljivega/lažnega spletnega prodajnega mesta v obdobju nekaj tednov ali mesecev, čeprav se prodajno mesto hvali z dolgo tradicijo spletne prodaje,
- so pozorni pri nakupih, pri katerih plačila se izvajajo na tuje transakcijske račune, še posebej pa preko plačilnih sistemov Western Union, Moneygram,
- v primerih, ko občani prodajajo premete na spletu, je treba preveriti resničnost podatkov o samih nakazilih na njihove transakcijske račune, preden odpošljejo predmet prodaje,
- ob morebitnem oškodovanju naj oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.