Na parkirišču oplazila drugi avto, na vrata ji je potrkala policija

V enem tednu smo bili seznanjeni z dvema podobnima zgodbama, ko sta lastnika avtomobila prek tretjih oseb izvedela, da sta bila udeleženca prometne nesreče na parkirišču. Oba v Ljubljani. Bralec Tomaž je obvestilo, verjetno naključno mimoidočega, prejel zataknjeno na vetrobranskem steklu, na njem pa je s svinčnikom pisalo, da ga je neki avto s to in to registrsko oznako udaril v levi bok, ko je bil avto parkiran. Ker je bila na plastičnem odbijaču le mala raza, se je bralec odločil, da o prekršku ne bo obvestil policije. Neznani storilec, ki nesreče ni prijavil, je s tem privarčeval par sto evrov kazni in še kakšen popust pri naslednjem zavarovanju avtomobila.

Povsem drugače pa se je končala zgodba bralke Ane, ki pa je bila v vlogi storilca prometne nesreče. Ko je skušala odparkirati avto s parkirišča, se je nesrečno dotaknila parkiranega vozila. Ker se ji je zdelo, da škode ni povzročila in z željo, da policiji in lastniku drugega vozila ne bi povzročala nepotrebnih muk s prijavo, je odpeljala s kraja nesreče. A glej ga, zlomka. Neko soboto zjutraj, približno en mesec za incidentom, ji je policija potrkala na vrata doma.

Povedali so ji, da so jo iskali že dvakrat ali trikrat pred tem, a ker hodi zgodaj v službo, je nikoli niso našli doma. Policista sta bila po besedah bralke korektna, razumevajoča, povedala sta, da ji sama nikoli ne bi izstavila globe – pa čeprav gre, tehnično gledano, za pobeg s kraja nesreče –, ker da se take stvari dogajajo non stop, ampak da sta se po službeni dolžnosti morala oglasiti, ker je pač šlo za uradno prijavo. Seveda pa, kot sta še dodala, odločitev ali oglobiti ali ne in če ja, koliko, ni v njunih rokah; povedala sta, da bo o vsem tem odločal njun komandir.

Čeprav ima kasko, je morala v celoti plačati škodo

V vmesnem času je bralka plačala zavarovalnici za škodo, ki jo je povzročila na drugem avtu. Bralka dvomi, da je bilo na drugem avtu kaj hudega, ker je bila na njenem le tanka raza na vratih. »No, pa saj si lahko mislite, da ko speljuješ s parkirnega mesta, nimaš toliko hitrosti, da bi povzročil kakšno resno škodo, a vseeno je bilo več sto evrov za plačati.«

Bralka se sprašuje, ali obstajajo kakšne posebne akcije na facebook skupinah, katerih namen je, da tožijo druge voznike za najmanjše prekrške. Ob vsem tem pa se ji tudi zdi zanimivo, da je morala plačati za popravilo tujega avtomobila, ker ima namreč avto kasko zavarovan. A kot kaže, ima zavarovalnica pravilo, da ne plača namesto tebe, če pobegneš s kraja nesreče, torej, da ne obvestiš policije, da si se butnil v sosednji avto na parkirišču.

Tudi agent ene največjih zavarovalnic pri nas je potrdil besede bralke: »Po splošnih pogojih je pobeg s kraja dogodka kaznivo dejanje in kot tako izključeno iz vseh kritij. Na enak način se obravnavajo škode povzročene pod vplivom alkohola ali drog.«

Tudi če menite, da škode niste storili, dogodek prijavite policiji

S PU Ljubljana so nam pojasnili, da mora udeleženec prometne nesreče I. kategorije, torej nesreče, v kateri je nastala materialna škoda, višina škode pa pri tem ni določena, soudeleženim v prometni nesreči posredovati svoje ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.

Prav tako je dolžan omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil kraj prometne nesreče.

Na kraju nesreče I. kategorije mora ostati toliko časa, kolikor je potrebno, da udeleženci dobijo zgoraj omenjene podatke ali izpolnijo Evropsko poročilo o prometni nesreči.

Enako velja, da mora osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. V praksi tudi, da pusti na vozilu obvestilo ali pa o tem obvesti policijo na št. 113. Policist mora ne glede na čas prijave po povzročitvi prometne nesreče začeti postopek o prekršku, če je o bila o tem podana prijava.

Vsaka prometna nesreča je specifična, zato pojasnil o samem nadaljnjem postopku policije oziroma prekrškovnem postopku ne moremo podrobno pojasnjevati. Pri obravnavi prometne nesreče je treba opraviti ogled kraja prometne nesreče in ugotovitvi dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku (opraviti razgovore s pričami, udeleženci, oškodovanci, pregled morebitnega videonadzornega sistema, ogled vozila ...) in na podlagi tega se potem policist odloči, kakšen postopek bo izvedel oziroma ali bo uvedel postopek o prekršku ali ne.

Globa za pobeg s kraja nesreče je 500 evrov

Na splošno je globa za prekršek za zapustitev kraja prometne nesreče in nenudenja podatkov predpisana v 6. odstavku 110. člena ZPrCP v višini 500 evrov. Dodati je treba, da se glede na same okoliščine poleg tega vodi postopek o prekršku tudi za ostale kršitve.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.