Ogorčena nad obravnavo v UKC-ju: Pacienti več kot 12 ur brez hrane in vode
Bralka (ostati želi anonimna) se je obrnila na nas, ker jo je zmotilo stanje na urgenci ljubljanskega UKC-ja. Delila je objavo neke druge osebe, ki je imela slabo izkušnjo z internistično prvo pomočjo na ljubljanskem UKC-ju. Ta druga oseba (tudi nje ne bomo imenovali) je na facebooku zapisala, da je bila njena mami na internistični prvi pomoči 10 ur in da v tem času še vedno ni bila deležna pregleda. Dejala je tudi, da pacienti, predvsem starejši, ležijo ali sedijo brez vode in brez hrane po več kot 12 ur. Sestre so po njenem mnenju "ostre" in ne dajo nobenih informacij. Ob tem se je obregnila tudi ob ministra, za katerega meni, da bi moral začeti delati in reševati problematiko. V zvezi s tem smo se obrnili na ljubljanski UKC in raziskali, zakaj lahko pride do daljšega čakanja na obravnavo in kako je glede dostopnosti hrane in pijače.
Vodja internistične prve pomoči dr. Hugon Možina, dr. med., nam je dejal, da imajo po 1. aprilu manjši pritok bolnikov, a težava je drugje. »Od takrat je pritok bolnikov nekoliko manjši (od 5–10 na dan), no, kljub nekoliko manjši dnevni številki pa je delo ovirano zaradi upočasnjenega odtoka bolnikov – do sprejema na klinične oddelke IK (internistična klinika, op. a.) so čakali v povprečju 13 ur. Stoječa množica bolnikov zaseda tudi hodnike in ambulante in dodatno obremeni ekipe in prostore IPP. Tako obravnava novoprispelih poteka počasneje. Stvari se običajno najbolj zaostrijo proti večeru ob ponedeljkih, torkih in petkih,« je dejal.
Pacienti, ki ne potrebujejo urgentnega pregleda, so lahko težava
Težavo vidi tudi v napotitvah bolnikov, ki ne potrebujejo nujnega pregleda. »Taka zloraba urgentnega sistema zmanjša preglednost in lahko povzroča daljše čakanje tistim, ki nas res potrebujejo. Podobne težave imajo tudi drugi urgentni centri,« je pokomentiral to problematiko. Problem vidi tudi v tem, da lahko v njihovi zdravstveni regiji namestijo precej manj obolelih, kot jih lahko v ostalih regijah, saj da ni prostih postelj. Omenja kar od 20 do 25 odstotkov manj možnosti za namestitev. »V zadnjih 4 letih se je na Interni kliniki UKCL število bolniških postelj še zmanjšalo zaradi pomanjkanja medicinskih sester in obnove (– 90 postelj). Zapiranje kapacitet v SB Jesenice in SB Novo mesto je IK še dodatno zapolnilo. V razvitih deželah imajo podobne težave in poročajo, da je čas, potreben za hospitalizacijo obolelih starostnikov, najdaljši (tudi na Irskem 13 ur in več),« nam je povedal in dodal: »Urgentni sistem je vse bolj obremenjen po nepotrebnem predvsem v urbanih okoljih, nemalokrat pa so to edina vrata, ki bolnikom ostanejo odprta v doglednem času.«
»Zaradi podaljšanega bivanja bolnikov v opazovalnicah in na hodniku smo morali za oskrbo teh bolnikov razpisati dodatne medicinske sestre (delovišče Hodnik), pomagajo jim tudi prostovoljci,« je še dejal in se ob tej priložnosti zahvalil tem ljudem.
Čakalnice so opremljene z avtomati
Obrnili smo se na še enega specialista iz internistične prve pomoči, ki nam je dejal, da pacienti, ki so v obravnavi, dobijo obrok. Kot pravi, pa imajo v čakalnicah tudi avtomate s pijačo, tako da je do te možno priti med čakanjem na pregled.
Dejstvo je, da slovenski zdravstveni sistem že dolgo pesti kadrovska stiska. Zaradi nje prihaja do daljših čakalnih dob. Pa tudi do preobremenjenosti kadra, ki zaradi preobilice dela lahko pozabi ponuditi kašnemu pacientu vodo, če ta ne more priti do nje. A nanjo seveda ne pozabi namerno. Tudi omenjena bralka je izpostavila preobremenjenost medicinskih sester. Dejala je tudi, da ima z njimi dobre izkušnje.
