Poglejte, kaj je v objektiv ujel naš bralec. To se zgodi samo enkrat letno (FOTO)
Bralec Egon nam je poslal čudovite fotografije plavčka ali barjanske žabe (Rana arvalis), najmanjše prave žabe v Sloveniji.
Plavčka uvrščamo v rod rjavih žab. Zanj je značilna temna zaočesna maska, rjava obarvanost hrbtne strani in belo obarvan trebuh z majhnimi temnimi pikami na grlu. Spoznamo ga po kratki in koničasto oblikovani glavi. Samci so običajno manjši od samic.
Naseljujejo nižinske močvirne travnike in poplavne gozdove ob velikih rekah, z gosto mrežo različnih začasnih ali stalnih stoječih voda brez rib, kot so na primer močvirja, mrtvice in mlake. Izogibajo se intenzivno obdelanim kmetijskim površinam. Je nižinska vrsta, ki jo v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji najdemo do nadmorske višine 260 m.
Odrasli plavčki se v vodi zadržujejo le kratek čas med obdobjem razmnoževanja, od marca do aprila, ko so aktivni noč in dan. Takrat se samci s pomočjo para notranjih zvočnih mehurjev oglašajo in na mrestišče privabljajo samice. Mreste odlaga več samic hkrati. Sveži mresti so prozorni in čvrsti.
Na mrestiščih se spomladi hkrati zbere tudi več kot 100 odraslih živali, prvi množično prispejo modro obarvani samci. Plavčke lahko marca ali aprila pri odlaganju mrestov opazujemo tudi podnevi, sicer pa se v kopenskih habitatih zadržujejo posamič in so zaradi neizrazitih barv težko opazni.
Takoj po razmnoževanju se preselijo v poletna bivališča, tudi do kilometer daleč, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji. Večina plavčkov prezimuje na kopnem. Živijo lahko do 10 let.
Žaba ni edini plavček pri nas
Žaba plavček pa ni edina vrsta s tem imenom pri nas: plavček je tudi vrsta sinice (Parus caeruleus), plavajoči plavček pa vrsta plavajoče praproti (Salvinia natans).
Če imate tudi vi za nas zanimivo zgodbo, izpolnite spodnji obrazec.
