Poklicala na 113, da sosed pretepa ženo, policija pa ji je zagrozila z visoko kaznijo?!
Kaj se dogaja za štirimi stenami doma, redko vidimo. Včasih pa slišimo. In takrat nekateri pojačajo televizijske in radijske sprejemnike ali si na glave nataknejo slušalke, nekateri pa le dvignejo telefon in na pomoč pokličejo policijo.
Te dni je v balkanskih medijih zaokrožila zgodbe Slovenke, ki jo je razkrila na družabnih omrežjih in na katero ste nas opozorili. Poklicala naj bi interventno številko 113, da bi prijavila, da mož pretepa njeno sosedo. A zgodilo se je nepričakovano: sogovornik na drugi strani telefona ji je menda zagrozil z denarno kaznijo, 320 evrov, če žrtev nasilja v družini ne bo potrdila.
Zgodbo smo preposlali slovenski policiji in jih povprašali, ali so seznanjeni s tem in kako se odzivajo v takšnem primeru.
Spodbujajo prijave
»V policiji spodbujamo prijave o morebitnem sumu nasilja v družini ter v naših objavah za javnost apeliramo tudi na sosede, prijatelje, znance, sodelavce, morebitne priče, da če nasilje opazijo, le tega prijavijo, saj žrtev morda ne more/ne zmore spregovoriti ter tako ne ostanejo neme priče nasilja, temveč pomagajo žrtvi,« so jasni.
Prijavo lahko podate anonimno
Prijavo nasilja v družini lahko poda žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove: »Za nujne primere je na razpolago interventna številka policije 113, kjer se oseba lahko predstavi ali pa ostane anonimna ter naznani bodisi prekršek bodisi kaznivo dejanje. Prijavo lahko poda tudi elektronsko na spletni strani policije, kjer prav tako lahko prijavo poda anonimno ali pa se pod prijavo podpiše. Na razpolago je tudi anonimi telefon policije, z brezplačno številko 080 1200, kjer lahko osebe sporočijo sum prekrška ali kaznivega dejanja ter pri tem ostanejo anonimne.«
Ko žrtev zanika nasilje
Policija vsako prejeto prijavo preveri in ustrezno ukrepa. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, policisti takoj odidejo na kraj, kjer izvedejo vse nujne ukrepe za zaščito žrtve: »V kolikor prijavo podajo sosedje ali druge priče, policisti opravijo razgovor tako s prijaviteljem, kot tudi z žrtvijo ter morebitnimi ostalimi pričami na kraju. V nadaljevanju zbirajo obvestila tudi od vseh ostalih oseb, ki bi lahko dale koristne informacije v zvezi kaznivega dejanja.«
Če žrtev zanika nasilje in priča opiše nasilne dogodke, je policija po uradni dolžnosti dolžna začeti preiskavo o kaznivem dejanju nasilje v družini, saj gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
»Kadar prijava ne vsebuje elementov kaznivega dejanja ali prekrška ter na kraju ne ugotovimo, da je šlo za kršitev, zadevo zabeležimo za evidenco,« še dodajo.
Kdaj izrečejo kazen prijavitelju
»Le v redkih primerih (večinoma, kadar gre za druge prekrške), kjer se dejansko ugotovi (dokaže), da je prijava o prekršku lažna, se osebi lahko izda globa (23. člen ZJRM - lažna naznanitev prekrška: "Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem zakonu povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo od 83,46 evra do 208,65 evra)",« izpostavlja Policija.
Dodajajo še: »Na področju obravnave kaznivih dejanj je zadeva v primeru lažne prijave še toliko bolj kompleksna. Oseba mora biti namreč ob prijavi seznanjenja, da v kolikor bo naznanila koga, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da tega ni storil, bo sam storilec kaznivega dejanja - kriva ovadba, po 283. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V nadaljevanju pa mora biti storilcu dejanje seveda dokazano.«
