Šest ur čakanja, posmeh in ignoranca: pretresljiva izkušnja mame na urgenci v Mariboru

Na družbenem omrežju Facebook je sledilce te dni pretresla iskrena in čustvena izpoved mame, ki je opisala neprijetno izkušnjo z mariborsko urgenco. Njena hčerka si je poškodovala prst, a je na zdravniško obravnavo čakala več kot šest ur, medtem ko je trpela bolečine, osebje pa je nanjo večkrat odreagiralo hladno, posmehljivo in neprofesionalno, je zapisala mama.

»Ni v moji navadi karkoli javno komentirati oziroma objavljati. Tokrat pa si ne morem pomagati, ker mi jeza, žalost in hkrati razočaranje nad našim zdravstvom ne dajo miru,« je uvodoma zapisala.

Dogodek se je zgodil v soboto popoldne, ko si je deklica z vhodnimi vrati stisnila prst. Mati je zaradi resnosti poškodbe otroka takoj odpeljala na UKC Maribor – urgentno ambulanto za poškodbe, kjer sta se javili ob 17.15.

Na sprejemu sta bili napoteni v čakalnico. Kljub vidni bolečini otroka in že poviti poškodbi, kot pravi mama, sta čakali dve uri in pol, ko je mama pristopila do medicinske sestre in prosila za pojasnilo, kdaj okvirno bosta na vrsti. »Takoj mi je bilo jasno, da je bilo moje vprašanje tej sestri odveč. Z nasmehom – hinavskim – mi reče, da vsi čakajo in da morava tudi midve.«

Ko sta bili ob 21. uri še vedno brez pregleda, kljub temu da so bili številni drugi pacienti že obravnavani, je mati ponovno prosila za pojasnilo, kdaj bosta na vrsti. Tokrat je bila deležna hladnega odgovora, naj se »zmeni z zdravnikom«. Ko je ta prišel, ji je brez sočutja odgovoril: »Eni so tukaj že od dveh popoldne, kaj naj vam ...«

Njeno vprašanje, ali otroci nimajo prednosti, je bilo sprejeto s posmehljivim pogledom in zapiranjem vrat pred obrazom, je dodala.

Diagnoza: zlom, hematom in napotitev na plastično kirurgijo

Šele okoli 23. ure, ko je bila deklica že povsem izčrpana, so ju naposled le sprejeli. Zdravnica je zmajevala z glavo in ju nemudoma napotila na rentgen. Izvid je pokazal, »da je prstek počen, da je nastal podnohtni hematom in da gre za resno poškodbo, zaradi katere bova napoteni še na plastično kirurgijo. Pri pregledu rentgenskih slik je bil prisoten tudi tisti zdravnik, ki naju je zavračal. Ko je slišal diagnozo, je, seveda zapustil prostor.«

Na koncu izpovedi mama ne skriva razočaranja nad sistemom in osebjem: »Povedati želim, da ne morem verjeti, kam smo prišli. Šest ur in pol čakaš z otrokom, da ga nekdo pogleda. Povrhu vsega se ti zdravstveno osebje smeje v obraz in s tabo komunicira kot s smetjo. Kam to vodi ...? Pa še za otroka je šlo. Grozno!!«

Odziv UKC Maribor

Za uradni odziv smo prosili UKC Maribor, na njihov odgovor pa še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga prejmemo.

Pod objavo se je oglasila še ena mama s podobno izkušnjo:

• »Z mojim najstnikom sva od lanskega poletja, ko sva bila na urgenci, do januarja čakala, da so končno ugotovili zlom kosti v zapestju. Pol leta je ubožec hodil okoli z zlomljeno kostjo v zapestju in ker ni zelo občutljiv, je vsake toliko pojamral in tako sva bila vsak mesec pri specialistu, ki je trdil, da ima cisto od udarca. Naposled so po moji zahtevi po preiskavah le odobrili CT in tam je pokazalo zlom. In kaj je pri tem najbolj žalostno? Drugega kot operacija nam ni ostalo, kirurg pa je moral nadomestiti kost in seveda je vstavil vijak. Po treh mesecih od operacije mora zapestje še vedno strogo mirovati. Kirurg je dodal, da če bi pravočasno videli zlom, bi bilo vse že z mavcem rešeno. Žal pa zdaj ne vemo, koliko bo roka 14-letnika dejansko gibljiva.«

Sicer pa so mnenja precej različna. Medtem ko nekateri kritizirajo javni zdravstveni sistem in osebje, imajo drugi bolj kot ne pozitivne izkušnje.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.