Slovenec šel prvič kampirat: doživel je hladen tuš

Na facebooku na portalu Kampiranje je zakon, kjer si ljubitelji kampiranja delijo raznovrstne izkušnje, je svojo delil še povsem sveži kamperist Matej. Začetek ni bil najbolj obetaven, saj se je že navsezgodaj zjutraj sporekel s sosedom, a sodeč po komentarjih pod njegovo objavo, je imel Matej, ki je šel na dopust z dekletom, zgolj smolo s sitnim in občutljivim sosedom. 

»Danes sva šla z mojo prvič kampirat. Po sedmi uri sva začela postavljati prikolico. Pa naju je sosed nahrulil, da bi lahko začela postavljati ob normalni uri. Prebudila sva jih. Zelo lep sprejem za nekoga, ki prvič kampira in pride ves dobre volje v kamp. Upam, da je to prva in zadnja slaba izkušnja v kampih. Sicer pravila v kampu določajo, da se lahko začne postavljati ob sedmi uri,« je zapisal nekoliko nejevoljen Matej.

Pod objavo se je usulo zapisov tudi dolgoletnih kamperistov, ki so delili svoje izkušnje s sosedi. Po večini so se vsi strinjali, da je v kampu skoraj nemogoče pričakovati mir in tišino, saj je na manjši površini veliko število različnih ljudi, a prav to je lahko po drugi strani posebno doživetje, ki človeka obogati.

»Na kampiranju se zgodi vse živo. So nas zbudili tudi že sosedje, ki so imeli petelinji zajtrk. Tačas, ko sta onadva končala, smo se mi lotili že pravega zajtrka. Ko sta prišla iz šotora, sta zardela kot paradižnik. No, zvečer smo pa že skupaj nazdravljali.«; 

»Tega moti, ker prezgodaj postavlja prikolico, tistega včeraj pa, ker je sploh ni in so spali v avtu. Potem pa naredi tako, da bo vsem prav«; »Ne se sekirati. Če bi bila najina soseda, bi vama mož pomagal, jaz pa kavo in ta kratkega zrihtala«.; 

»Nam je soseda Madžarka ob 9h zjutraj povedala, da smo preglasni in da bi njena 18-letna hči rada spala. Mi pa smo se le pogovarjali ob kavi.«; 

»40 let kampiramo in tudi ob 2. uri ponoči so kline zabijali in kaj. Vedno sva ljudem pomagala, sploh mladim ali pa takim, ki so prišli z novim šotorom.«, »Zadnjič smo kampirali v Luciji. So začeli ob 6. uri s puhalnikom okoli hoditi in z nitkarico kositi. Pa nimaš kaj, vstaneš, skuhaš kavo in gledaš sončni vzhod.«;

»Namesto da bi vama skuhal kavo, škoda, da nista moja soseda.". Tako so se razpisali razumevajoči Slovenci, ki so si enotni, da je čar kampiranja prav to, da si pomagaš. Nekdo pa je dodal še zlati nasvet, ki bi se ga morali držati vsi skupaj za lepši dopust vseh nas: »Hladno pivo v roke in mirne živce.«

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.