ODDELEK D
Zgodba s covidnega oddelka: Dragica ne more verjeti, kaj je doživela
Ko so jo po desetih dneh odpustili domov, se je odločila, da pove širni Sloveniji, kako so skrbeli zanjo.
Odpri galerijo
V času, ko je veliko govora o slovenskem zdravstvenem sistemu in preobremenjenih zdravstvenih delavcih, slišimo pa tudi številne kritike na njihov račun, se najdejo tudi takšni, ki znajo ceniti njihovo skrb za bolnike. Z željo, da bi se zahvalila vsem, ki so na covidnem oddelku skrbeli zanjo, se je na nas obrnila 58-letna Dragica Ninkovič iz Zgornjih Pirnič, ki je bila na covidnem oddelku ljubljanskega UKC 10 dni.
»Za to, kar sem doživela tam, nimam besed. Sploh ne vem, kako naj opišem vso dobrosrčnost, potrpežljivost, skrbnost in prijaznost vseh, ki so zaposleni tam,« nam je zaupala v telefonskem pogovoru. »Skrb za pacienta se čuti na vsakem koraku, od zdravnikov, bolničarjev, sester in drugega osebja.«
Dragica se je na covidnem oddelku znašla 25. maja. Tja so jo napotili po dolgotrajnem kašlju in pljučnici. Po pozitivnem testu na covid, so jo sprejeli v bolnišnico, kjer je bila do 3. junija. »Pomembno je, kaj sem doživela notri. Skrb je izjemna. Sestra je prišla večkrat na dan in povprašala, kako se počutim, ali kaj boli. Počutila sem se zelo varno. Nekateri menijo, da je ta oddelek najhujši, a vsi, ki so tam skrbeli zame, so fantastični. Jaz bi jim dala nagrado.« Pravi, da je dobra tudi hrana, čeprav nekateri nad njo vihajo nos. »Počutila sem se varno in v dobrih rokah. Vedela sem, da bodo naredili vse, kakor so vse naredili tudi za druge.«
Po odpustu iz bolnišnice mora Dragica še nekaj dni ostati v izolaciji. Zdravje se ji izboljšuje, a še vedno ima nekaj težav zaradi kašlja. Tistim, ki grajajo zdravstvene delavce, pa sporoča: »Kdor tega ne doživi na lastni koži, ne more govoriti o tem. Tudi sama sem bila prepričana, da to ni res. Morda na drugih oddelkih ni tako, a o oddelku D lahko izrečem le pohvale.«
Ste tudi vi doživeli kaj zanimivega? Pišite nam in pripnite fotografije.
Dala bi jim nagrado
»Za to, kar sem doživela tam, nimam besed. Sploh ne vem, kako naj opišem vso dobrosrčnost, potrpežljivost, skrbnost in prijaznost vseh, ki so zaposleni tam,« nam je zaupala v telefonskem pogovoru. »Skrb za pacienta se čuti na vsakem koraku, od zdravnikov, bolničarjev, sester in drugega osebja.«
Dragica se je na covidnem oddelku znašla 25. maja. Tja so jo napotili po dolgotrajnem kašlju in pljučnici. Po pozitivnem testu na covid, so jo sprejeli v bolnišnico, kjer je bila do 3. junija. »Pomembno je, kaj sem doživela notri. Skrb je izjemna. Sestra je prišla večkrat na dan in povprašala, kako se počutim, ali kaj boli. Počutila sem se zelo varno. Nekateri menijo, da je ta oddelek najhujši, a vsi, ki so tam skrbeli zame, so fantastični. Jaz bi jim dala nagrado.« Pravi, da je dobra tudi hrana, čeprav nekateri nad njo vihajo nos. »Počutila sem se varno in v dobrih rokah. Vedela sem, da bodo naredili vse, kakor so vse naredili tudi za druge.«
Sama ni verjela, da je tako
Kljub temu da epidemija traja že več kot eno leto, Dragica pravi, da na njihovih obrazih tega ni zaznati. »Niso videti utrujeni. So pozitivni in vedri. Ni opaziti nervoze in so zelo potrpežljivi. V teh 10 dneh sem marsikaj videla, a negativne izkušnje nisem doživela.«
Po odpustu iz bolnišnice mora Dragica še nekaj dni ostati v izolaciji. Zdravje se ji izboljšuje, a še vedno ima nekaj težav zaradi kašlja. Tistim, ki grajajo zdravstvene delavce, pa sporoča: »Kdor tega ne doživi na lastni koži, ne more govoriti o tem. Tudi sama sem bila prepričana, da to ni res. Morda na drugih oddelkih ni tako, a o oddelku D lahko izrečem le pohvale.«
Ste tudi vi doživeli kaj zanimivega? Pišite nam in pripnite fotografije.