Zgražanje nad duhovnikom: Tega si ne bi smel dovoliti

Za nemalo zgražanja in razburjenja je pred dnevi poskrbel zapis, na katerega nas je opozorila Petra. V eni izmed skupin na facebooku, namenjenih ljubiteljem mačk, je zasledila besede, zaradi katerih je tudi sama zgrožena nad ravnanjem slovenskega duhovnika. »Ne morem verjeti, kaj je rekel in naredil, tega si človek, ki predstavlja Cerkev, ne bi smel dovoliti,« je sporočila ob zapisu.

V zapisu vaščanka (iz zapisa ni razbrati, za katero vas gre) piše, da njihov duhovnik nima sterilizirane mačke. Ta ima zato veliko mladičev, nihče pa ne ve, kje končajo. Ko se je duhovnik ustavil pri njej, je pograbila priložnost in ga vprašala, ali je razmišljal o sterilizaciji svoje mačke. Odgovoril pa ji je z vprašanjem, ki bi ga od duhovnika verjetno pričakoval le redkokdo, saj ji je dejal, ali je tudi ona sterilizirana. Vaščanka je duhovnika opozorila, da je mačka zaradi nenehne brejosti izmučena in pod stresom, nakar je odgovoril, da je tudi on pod stresom. Pogovor se je po besedah vaščanke nadaljeval v podobni smeri, končal pa se je tako, da je ob slovesu duhovnik brcnil eno izmed njenih mačk, ki mu je prišla pod noge.

»Kaj vera uči tudi to?«

»Kaj vera uči tudi to, da živali zapuščamo in jih pobijamo? Mi to lahko kdo razloži? Pa otrok naj tudi imamo v nedogled, potem pa naj letajo naokoli, jih bo že kdo našel. Vera je eno, zdrava pamet pa drugo,« je zapisala gospa in dodala, da je pri njenih 65 letih res ni primerno vprašati, ali je sterilizirana. Pod zapisom se je usulo komentarjev, v katerih se zgražajo nad obnašanjem duhovnika, ne manjka pa niti kritik na račun cerkvene institucije, pri čemer mnogi menijo, da ni kriva institucija, ampak posamezniki.

Za komentar smo se zato obrnili na ustrezen naslov. Iz Slovenske škofovske konference (SŠK) so odgovorili, da podatkov o zgoraj opisanem primeru nimajo in zadeve tako ne morejo preveriti in komentirati, tako da smo ostali tudi brez odgovora na vprašanje, ali obsojajo pobijanje (nezaželenih) živalskih mladičev.

Papež: Krutost do živali se prenaša na odnos do ljudi

Konec lanskega leta se je pojavila pobuda, da bi živali razglasili za čuteča živa bitja, ki je imela podporo tudi v delu slovenske politike. Iz SŠK so nam vprašanje, kakšno je stališče njihovo mnenje glede te pobude, odgovorili: »Cerkev v Sloveniji zagovarja stališče papeža Frančiška, ko v encikliki Hvaljen moj Gospod (Laudato si) zapiše: Ravnodušnost ali krutost do drugih ustvarjenih bitij tega sveta na neki način vedno prenaša na naš odnos do drugih ljudi. Srce je eno samo in ista beda, ki vodi k temu, da grdo ravnamo z živaljo, se takoj pokaže tudi v razmerju do drugih ljudi. Vsaka okrutnost do katerega koli ustvarjenega bitja je v nasprotju s človeškim dostojanstvom (točka 92). Na SŠK smo mnenja, da so zakonodajne rešitve glede statusa živali v našem pravnem redu pristojnost politike, države in zainteresirane (strokovne) javnosti.«

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega ali imate zgodbo, ki bi jo sporočili nam in drugim bralcem? Pišite in pošljite fotografijo ali video.