V ŠOVU
Absurdno in skregano z logiko? Hujšajo, a se hkrati nažirajo
Strokovnjakinja in psihoterapevtka pravi, da so tekmovalci postavljeni v nerodne situacije.
Odpri galerijo
Šov The Biggest Loser, ki so ga lani prvič predvajali v Sloveniji, je že takrat dvigoval veliko prahu. Številni so se namreč spraševali o tem, kako zdravo je, da ljudje s tako slabimi prehranjevalnimi navadami tako drastično in hitro spremenijo svoj način življenja, izpuščajo obroke in zavoljo tehtanja celo ne uživajo tekočine. Mnogi gledalci pa so ostali odprtih ust tudi ob tokratnem gledanju oddaje, ko morali tekmovalci v izzivu pojesti čim več piščancev.
Modra skupina jih je pojedla šest, rdeča pet. Nažrti pečenih piščancev so kasneje povedali, da je bilo težko, da so meso vase tlačili s težavo, ena tekmovalka pa je kasneje priznala celo, da je vse, kar je pojedla, tudi izbruhala.
Kako vpliva na človeka, da ga na eni strani spodbujajo k čim drastičnemu hujšanju, na drugi strani pa mu ponujajo gore hrane, smo vprašali Mojco Majerle, psihoterapevtko, ki se ukvarja tudi z motnjami hranjenja. Napisala je tudi knjigo z naslovom Zakaj diete ne delujejo. »Kontrast – hujšanje in nato ponujanje hrane, ki cilj oddalji od tekmovalca, hkrati pa mu v zameno nudi imuniteto – se zdi res absurden. Morda celo neokusen, občinstvu pa nudi trenutek naslajanja: 'Ali bodo bajsi podlegli ali ne?' Tekmovalce izziv zagotovo postavi v nerodno situacijo, saj so na ogled vsem, tako če se odločijo pojesti ponujeno kot tudi, če se jim zgolj od daleč cedijo sline,« je pojasnila Majerletova.
Dodaja, da taki izzivi višajo raven tveganja v oddaji in dvigajo adrenalin. »Oboje pa povečuje zanimivost oddaje ter gledanost. Večina gledalcev tudi rada obrekuje in pri tovrstnih šovih ustvarjalci merijo na gledanost. Izzivi in oddaja na sploh morajo biti v mejah zdravega okusa in etičnosti. Omenjeni izziv bi lahko presegel mejo, a je, po mojem mnenju, za zdaj še ni. Veliko je odvisno tudi od vodenja, izbora tekmovalcev in načina ponujanja hrane.«
Veliko pa je odvisno tudi od stabilnosti in zrelosti tekmovalcev, ki bi tako izzivanje morali dobro prestati in vzdržati. Dodaja, da bi morali tako situacijo čim bolj obrniti sebi v prid. »Izbirati tekmovalce, ki imajo krhko osebnostno strukturo z akutnimi motnjami hranjenja ali drugimi psihološkimi neravnotežji, je etično sporno in bi moralo biti sankcionirano. Na žalost se v resničnostnih šovih (ne nujno v The Biggest Loser) pogosto dogaja, da soustvarjalci oddaje namensko izbirajo ljudi, ki so psihološko 'na meji', ali take, za katere že vnaprej predvidevajo, da bodo zaradi njih nastajala neskladja in konflikti. Vse to pa ravno zaradi pričakovanja večje gledanosti.«
Modra skupina jih je pojedla šest, rdeča pet. Nažrti pečenih piščancev so kasneje povedali, da je bilo težko, da so meso vase tlačili s težavo, ena tekmovalka pa je kasneje priznala celo, da je vse, kar je pojedla, tudi izbruhala.
Gledalce zanima, ali bodo podlegli
Kako vpliva na človeka, da ga na eni strani spodbujajo k čim drastičnemu hujšanju, na drugi strani pa mu ponujajo gore hrane, smo vprašali Mojco Majerle, psihoterapevtko, ki se ukvarja tudi z motnjami hranjenja. Napisala je tudi knjigo z naslovom Zakaj diete ne delujejo. »Kontrast – hujšanje in nato ponujanje hrane, ki cilj oddalji od tekmovalca, hkrati pa mu v zameno nudi imuniteto – se zdi res absurden. Morda celo neokusen, občinstvu pa nudi trenutek naslajanja: 'Ali bodo bajsi podlegli ali ne?' Tekmovalce izziv zagotovo postavi v nerodno situacijo, saj so na ogled vsem, tako če se odločijo pojesti ponujeno kot tudi, če se jim zgolj od daleč cedijo sline,« je pojasnila Majerletova.
Dodaja, da taki izzivi višajo raven tveganja v oddaji in dvigajo adrenalin. »Oboje pa povečuje zanimivost oddaje ter gledanost. Večina gledalcev tudi rada obrekuje in pri tovrstnih šovih ustvarjalci merijo na gledanost. Izzivi in oddaja na sploh morajo biti v mejah zdravega okusa in etičnosti. Omenjeni izziv bi lahko presegel mejo, a je, po mojem mnenju, za zdaj še ni. Veliko je odvisno tudi od vodenja, izbora tekmovalcev in načina ponujanja hrane.«
V šove izbirajo take, ki so na meji
Veliko pa je odvisno tudi od stabilnosti in zrelosti tekmovalcev, ki bi tako izzivanje morali dobro prestati in vzdržati. Dodaja, da bi morali tako situacijo čim bolj obrniti sebi v prid. »Izbirati tekmovalce, ki imajo krhko osebnostno strukturo z akutnimi motnjami hranjenja ali drugimi psihološkimi neravnotežji, je etično sporno in bi moralo biti sankcionirano. Na žalost se v resničnostnih šovih (ne nujno v The Biggest Loser) pogosto dogaja, da soustvarjalci oddaje namensko izbirajo ljudi, ki so psihološko 'na meji', ali take, za katere že vnaprej predvidevajo, da bodo zaradi njih nastajala neskladja in konflikti. Vse to pa ravno zaradi pričakovanja večje gledanosti.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro