SODELOVANJE
Aleksandra in Mojca z drožmi, Samuel pa v minusu
Kako je nastalo sodelovanje, ki je speklo Kruh z drožmi? Zakaj si Samuel L. že eno leto ni kupil čisto nič za obleči?
Odpri galerijo
Tudi rolca WC-papirja ima pomembno vlogo v tem koronačasu. FOTO: V. Z.
Aleksandro Ilijevski in Mojco Zalar je bilo skupaj mogoče zaslediti na youtubu v številnih videih priredb, ki sta jih v desetih letih sodelovanja zapeli skupaj.
Njun odnos je že od začetka iskren, spontan in prav tako je nastala pesem Kruh z drožmi. To je njuna oda času karantene, s tem pa tudi potrjujeta, da ju ta ni omejevala. Pesem sta od ideje do izvedbe posneli doma.
Aleksandra, pevka zasedbe Pliš, je v tem videla priložnost za rast:
»Domača produkcija glasbe in videov mi pomeni popolno svobodo in zato najčistejšo obliko sreče. Karantena in Mojca pa sta me dodatno spodbudili, da se še malo bolj zverziram v tem. Uho je na moj aranžma prislonil tudi vrhunski Žiga Rezar, ki je z masteringom dodal piko na i.«
Več o njunem projektu pišemo v tiskani izdaji Nedeljskih novic. Predstavljamo pa tudi Samuela Lucasa, ki je letos praznoval abrahama in 30-letnico glasbene kariere. Zdaj nas navdušuje z optimistično skladbo Narod moj na besedilo nekdanje evropske komisarke.
Z glasbo je dovolj zaslužil, da je lahko lepo živel, a koronačas je naredil svoje. V Nedeljskih novicah razloži svoj položaj: »Vsi vedo, da živim pošteno, nikoli nisem ostal nikomur dolžen. Od tega, kar malega dobimo od države, moram plačati prispevke pa seveda vse druge stroške, in na koncu sem v minusu. Nikoli si nisem privoščil kaj dražjega, na primer kitare za 5000 evrov. Ne, jaz sem skromen. Za obleči si nisem kupil že eno leto čisto nič, ker preprosto ničesar ne potrebujem.«
Tudi rola WC-papirja ima pomembno vlogo v tem koronačasu. FOTO: V. Z.
Njun odnos je že od začetka iskren, spontan in prav tako je nastala pesem Kruh z drožmi. To je njuna oda času karantene, s tem pa tudi potrjujeta, da ju ta ni omejevala. Pesem sta od ideje do izvedbe posneli doma.
Aleksandra, pevka zasedbe Pliš, je v tem videla priložnost za rast:
»Domača produkcija glasbe in videov mi pomeni popolno svobodo in zato najčistejšo obliko sreče. Karantena in Mojca pa sta me dodatno spodbudili, da se še malo bolj zverziram v tem. Uho je na moj aranžma prislonil tudi vrhunski Žiga Rezar, ki je z masteringom dodal piko na i.«
Več o njunem projektu pišemo v tiskani izdaji Nedeljskih novic. Predstavljamo pa tudi Samuela Lucasa, ki je letos praznoval abrahama in 30-letnico glasbene kariere. Zdaj nas navdušuje z optimistično skladbo Narod moj na besedilo nekdanje evropske komisarke.
»Domača produkcija glasbe in videov mi pomeni popolno svobodo in zato najčistejšo obliko sreče. Karantena in Mojca pa sta me dodatno spodbudili.«
Z glasbo je dovolj zaslužil, da je lahko lepo živel, a koronačas je naredil svoje. V Nedeljskih novicah razloži svoj položaj: »Vsi vedo, da živim pošteno, nikoli nisem ostal nikomur dolžen. Od tega, kar malega dobimo od države, moram plačati prispevke pa seveda vse druge stroške, in na koncu sem v minusu. Nikoli si nisem privoščil kaj dražjega, na primer kitare za 5000 evrov. Ne, jaz sem skromen. Za obleči si nisem kupil že eno leto čisto nič, ker preprosto ničesar ne potrebujem.«
