ODGOVARJA KRITIKOM
Ana Roš: Menda sem psica, tatica, izdajalka ...
Razkrila je, da je v Dubaju tudi delala.
Odpri galerijo
Ana Roš. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Potem ko se je pred dnevi slovenska kuharska mojstrica Ana Roš oglasila z Zanzibarja in zapisala, da tam njena otroka preživljata brezskrbno otroštvo, se je zvrstil kup negativnih komentarjev. Med njimi je zlasti izstopal žaljiv zapis Braneta Dobnikarja, nekdanjega šefa nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni: »Ana Roš, takih mrh ne maramo pošteni Slovenci. Državno PKP pomoč naj pra..ca vrne, ali se ji oštarija zapleni. Ona naj pa s svojimi asocialnimi otroci kar tam ostane in kuha Zanzibarcem. Za vedno. Gnoj.«
Dobitnica dveh Michelinovih zvezdic se je na zapis odzivala na instagramu in ob fotografiji morskih psov zapisala, da bi se med njimi morala počutiti varne, glede na vso norost v domovini, ki je z vso nakopičeno jezo na robu družbenega zloma.
»Na spletu berem, da sem psica, taticaz, slab človek, izdajalka. Je morda ob tem kdo opazil, da sem v Dubaju tudi delala? Skuhala sem tri brezplačne večerje, samo da sem lahko spet delala. Kuhala za prave ljudi, pravo večerjo. Po dolgih mesecih brez dela in kuhanja. In ja, s seboj sem vzela tudi otroka. Učila sta se in se urila. Če le lahko, ju vzamem s seboj na poslovna potovanja. Radi smo skupaj. Smo družina. Ljudje niso opazili, da v svojih objavah pišem o človekovih pravicah, o pravicah otrok. Tega nihče ne komentira. Njihovi pravici do izobrazbe in gibanja. In ne, moji otroci niso asocialni, niso sociopati. Sta prijazna, zdrava, zabavna najstnika dobrega srca, ki sta že eno leto v 'lock-downu'. Prosim, pustite ju pri miru.«
Dobitnica dveh Michelinovih zvezdic se je na zapis odzivala na instagramu in ob fotografiji morskih psov zapisala, da bi se med njimi morala počutiti varne, glede na vso norost v domovini, ki je z vso nakopičeno jezo na robu družbenega zloma.
»Na spletu berem, da sem psica, taticaz, slab človek, izdajalka. Je morda ob tem kdo opazil, da sem v Dubaju tudi delala? Skuhala sem tri brezplačne večerje, samo da sem lahko spet delala. Kuhala za prave ljudi, pravo večerjo. Po dolgih mesecih brez dela in kuhanja. In ja, s seboj sem vzela tudi otroka. Učila sta se in se urila. Če le lahko, ju vzamem s seboj na poslovna potovanja. Radi smo skupaj. Smo družina. Ljudje niso opazili, da v svojih objavah pišem o človekovih pravicah, o pravicah otrok. Tega nihče ne komentira. Njihovi pravici do izobrazbe in gibanja. In ne, moji otroci niso asocialni, niso sociopati. Sta prijazna, zdrava, zabavna najstnika dobrega srca, ki sta že eno leto v 'lock-downu'. Prosim, pustite ju pri miru.«
