EVROVIZIJA
Ana Soklič: Sredi noči sem se zbujala in se spraševala, ali se to res dogaja
V intervjuju nam je razkrila, da je v minulem letu razmišljala tudi o tem, da bi odpovedala nastop.
Odpri galerijo
Ana Soklič je v soboto slovenskemu občinstvu prvič predstavila skladbo, s katero nas bo zastopala na izboru za pesem Evrovizije. Zaradi pandemije, ki je odnesla lanskoletni izbor na Nizozemskem, bo tudi letošnji izbor potekal drugače. To potrjuje tudi Ana. Pravi, da je bilo lansko leto zanjo zelo težko, naporno in stresno. »Težko je bilo zadržati to energijo, ki se je sprostila ob lanski zmagi,« je povedala in dodala, da je celo razmišljala, da bi se odpovedala nastopu na letošnjem izboru.
»Predvsem sem čutila veliko odgovornost.« Medtem ko so odzivi slovenskega občinstva tradicionalno mešani, so Ano pozitivno presenetili pozitivni odzivi iz tujine, kjer v zvezde kujejo njene vokalne sposobnosti. Presenečeni so nad tem, kaj je z ekipo ustvarila, in nad tem, da je v skladbo vključila elemente gospela. Odzivi iz tujine slovenski ekipi povzročajo tudi nekaj preglavic, saj niso pričakovali, da bodo navdušeni nad zadnjim delom skladbe, ki ga prepeva le zbor. Ana nam je razkrila, da to pravzaprav ni del skladbe, ki naj bi bil slišan tudi na evrovizijskem odru, da je to le nekakšen dodatek zbora. »Po evrovizijskih pravilih je lahko skladba dolga le tri minute, s tem dodatkom pa je daljša.«
Ob vsej zasedenosti Ana predvideva, da ne bo časa, da bi za skladbo posneli še spot. »Uradni video, ki je bil objavljen na youtubu, ima primesi videospota, zato menimo, da je to dovolj,« je dejala.
Vodo je Ana prepevala v slovenščini, Amen pa v angleščini. Pravi, da ko poje v maternem jeziku, čuti glasbo na povsem drugačen način, da ima globlji pomen, z angleščino pa lažje ponese svoje sporočilo v svet.
Ani so se s tem, da sta pri skladbi sodelovala mednarodno uveljavljena ekipa in gospelski zbor, uresničile dolgoletne želje. »Sredi noči sem se zbujala in se spraševala, ali se to res dogaja.« Na vprašanje, ali bi si želela z njimi zapeti še v živo, pa je odvrnila le, da bi bilo to noro in da bi si seveda želela tudi to. Amen nakazuje tudi smer, v katero Ano najbolj vleče v smislu glasbenega ustvarjanja. »V skladbi so primesi soula, bluesa in gospela, kar je nedvomno moj stil. V njem se počutim najbolj domače.«
Ano smo vprašali še, ali je poslušala skladbe drugih držav. »Poslušala sem francosko predstavnico in švedske predstavnice. To so glasbene velesile in jasno je, da ljudje v tujini res garajo.« Dejala je, da so to države, ki so močno v ospredju produkcijsko, aranžersko in tudi kar se tiče samega odrskega nastopa in koreografije.
Ana si želi, da bi čas do njenega nastopa minil čim bolj umirjeno in da bi bila pred nastopom čim bolj spočita in polna energije. Priznava namreč, da je zanjo, ki je sicer bolj introvertirana, izpolnjevanje vseh obveznosti, predvsem tudi odgovarjanje na vsa novinarska vprašanja, precej psihično naporno »Kako bo potekal nastop? Tega nihče ne ve. Odvisno je od toliko različnih stvari, da je težko napovedati, kako bo šlo.«
»Predvsem sem čutila veliko odgovornost.« Medtem ko so odzivi slovenskega občinstva tradicionalno mešani, so Ano pozitivno presenetili pozitivni odzivi iz tujine, kjer v zvezde kujejo njene vokalne sposobnosti. Presenečeni so nad tem, kaj je z ekipo ustvarila, in nad tem, da je v skladbo vključila elemente gospela. Odzivi iz tujine slovenski ekipi povzročajo tudi nekaj preglavic, saj niso pričakovali, da bodo navdušeni nad zadnjim delom skladbe, ki ga prepeva le zbor. Ana nam je razkrila, da to pravzaprav ni del skladbe, ki naj bi bil slišan tudi na evrovizijskem odru, da je to le nekakšen dodatek zbora. »Po evrovizijskih pravilih je lahko skladba dolga le tri minute, s tem dodatkom pa je daljša.«
Ob vsej zasedenosti Ana predvideva, da ne bo časa, da bi za skladbo posneli še spot. »Uradni video, ki je bil objavljen na youtubu, ima primesi videospota, zato menimo, da je to dovolj,« je dejala.
Vodo je Ana prepevala v slovenščini, Amen pa v angleščini. Pravi, da ko poje v maternem jeziku, čuti glasbo na povsem drugačen način, da ima globlji pomen, z angleščino pa lažje ponese svoje sporočilo v svet.
Ani so se s tem, da sta pri skladbi sodelovala mednarodno uveljavljena ekipa in gospelski zbor, uresničile dolgoletne želje. »Sredi noči sem se zbujala in se spraševala, ali se to res dogaja.« Na vprašanje, ali bi si želela z njimi zapeti še v živo, pa je odvrnila le, da bi bilo to noro in da bi si seveda želela tudi to. Amen nakazuje tudi smer, v katero Ano najbolj vleče v smislu glasbenega ustvarjanja. »V skladbi so primesi soula, bluesa in gospela, kar je nedvomno moj stil. V njem se počutim najbolj domače.«
Ano smo vprašali še, ali je poslušala skladbe drugih držav. »Poslušala sem francosko predstavnico in švedske predstavnice. To so glasbene velesile in jasno je, da ljudje v tujini res garajo.« Dejala je, da so to države, ki so močno v ospredju produkcijsko, aranžersko in tudi kar se tiče samega odrskega nastopa in koreografije.
Ana si želi, da bi čas do njenega nastopa minil čim bolj umirjeno in da bi bila pred nastopom čim bolj spočita in polna energije. Priznava namreč, da je zanjo, ki je sicer bolj introvertirana, izpolnjevanje vseh obveznosti, predvsem tudi odgovarjanje na vsa novinarska vprašanja, precej psihično naporno »Kako bo potekal nastop? Tega nihče ne ve. Odvisno je od toliko različnih stvari, da je težko napovedati, kako bo šlo.«