Ana Soklič z Jezusom do zmage

Letošnja Ema je bila ena tistih, ko je bilo skoraj nemogoče napovedati končni razplet. V zaodrju se je govorilo in ugibalo marsikaj, zmagala pa je 36-letna Ana Soklič, ena izmed dveh superfinalistk, ki ju je izbrala strokovna komisija v sestavi Darja Švajger, Nuša Derenda in Maja Keuc. Odločilen je bil glas ljudstva in Ana je s 5035 glasovi premagala še ne polnoletno Lino Kuduzović. Njeno veselje je bilo nepopisno, pozneje je priznala, da je v popolnem šoku. Na Emo ni prišla zmagat, temveč predstavit svojo avtorsko skladbo Voda, z njo bo maja nastopila na Evroviziji v Rotterdamu.

»Ko stopiš na oder, ne veš, kaj pričakovati, čutiš odgovornost. Vedno si želim, da bi stopila na oder gola in bosa, ker se mi zdi, da je to edina prava stvar, ljudje pa so tisti, ki odločijo, kako se ob tem počutijo,« je opisala občutke po zmagi.
Nekaj dni pozneje so se čustva malce umirila, a so še vedno zelo intenzivna. »Vse skupaj je prišlo za mano. Želela bi se čim prej pomiriti, saj so pred mano novi koraki, nujno potrebni za pripravo na Evrovizijo. Pravzaprav moramo zelo kmalu oddati končni posnetek,« nam je zaupala zmagovalka Eme. Čeprav je pometla s konkurenco, se ne dojema kot zmagovalka. »Ne vidim se tako. Vsak posameznik, RTV-ekipa, vsi izvajalci smo trdo garali in se maksimalno trudili za svoje nastope. Nimam se za pomembnejšo od drugih. Vse skupaj je že precej osladno. Sem običajna oseba, ki poskuša po najboljših močeh v tem poslu dati vse od sebe, delati in upati na najboljše. Da se bodo na koncu zgodile lepe stvari,« skromno pove Ana.

Za kratek čas se bo umirilo, zelo kmalu pa jo čaka nova evforija, evrovizijska mrzlica zunaj naših meja. Je pripravljena na vse to? »Ne zavedam se, kaj vse me še čaka, saj gre za svojevrstno izkušnjo, ki je bombastična in ogromna. Veselim se je, a hkrati me je izjemno strah. Strah zato, ker čutim ogromno odgovornost, da bi čim bolje zastopala Slovenijo. Konec koncev so me ljudje izbrali in to moram upravičiti,« pravi glasbenica, ki si bo v prihodnjih dneh vzela čas zase, za partnerja, družino in vse tiste, ki ji pomenijo največ. »Prav veliko časa ne bom imela, a tistega, ki si ga bom vzela, bom preživela v naravi, na sprehodih, pri družini, pri babici v Bohinjski Bistrici,« nam zaupa. »Želim si biti obkrožena z ljudmi, ki so mi že prej stali ob strani. Še preden se je ta pomp zgodil,« se zasmeji simpatična pevka.


Pravijo, da gre v tretje rado, in zanjo očitno ta rek še kako drži. Tokrat je na Emi nastopila tretjič. Prvič se je predstavila leta 2004 s pesmijo If You, drugič 2007. s pesmijo Oče. Od takrat je postala zrelejša. »Tokrat sem se na Emo prijavila iz enega samega razloga – da bi se predstavila z avtorsko skladbo. Dejstvo je, da smo izvajalci v Sloveniji v krču, saj imamo zelo malo možnosti, da bi se predstavili javnosti,« je iskrena. Oder Eme predstavlja tekmovanje, a je zagotovo tudi odlična priložnost, da slovenska javnost sliši in začuti pesem. »Skladba je imela zametke v angleškem jeziku, a sem si želela, da bi jo zapela v maternem jeziku, da bi besede prišle do ljudi.« Dejstvo, da so odlično sprejeli Vodo, Ani najbolj laska. »To me veseli, hkrati pa so vse te pohvale zastrašujoče. Zato ker ob tem čutim pritisk, da bom z njo morala priti do finala,« pravi.

Iz vere črpa moč

Ne moreva mimo njenih besed po zmagi. »Ne vem, kaj bodo rekli ljudje, ampak samo Jezus Kristus je ta, ki nas vodi skozi življenjske poti. In nikoli se ne smemo bati, da ni luči na koncu predora, kljub temu da je težko, si upam reči za vse glasbene kolege. Težko prebrodimo ovire, ki so nam dane na tej poti, ampak ne moremo pa odnehati, ker ni poti nazaj,« je Ana jasno in glasno izjavila na nacionalki. Vera jo drži pokonci, se prepleta z njeno glasbo. »V veliko veselje mi je, da me ljudje razumejo, da so dojeli, kaj sem želela povedati. To je moja intimna stvar, ki je privrela na plan v čustvenem trenutku. Veseli me, da so ljudje, tudi tisti, ki niso verni, pogledali širše, stopili čez svoja prepričanja in razumeli,« je hvaležna odlična glasbenica, ki z veseljem pove, da črpa moč iz vere in da je nekaj časa preživela v posvečeni skupnosti v ZDA, obenem ne skriva, da je za njo težka pot, na kateri je bilo nemalo festivalov, osebnih vzponov in padcev, ki pa so jo kljub srčnim bolečinam in razočaranjem pripeljali do točke, na kateri jo danes Slovenija pozna kot zmagovalko. Kakšni so njeni načrti za maj, ko bo stopila na evrovizijski oder, še ne ve, se bo pa zagotovo svetu pokazala v najboljši luči, saj je zadnja leta prav za to trdo garala.