V SLOVO
Andreja Valič Zver žaluje: poslovila se je od drage osebe
Umrl je pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar France Pibernik.
Odpri galerijo
Andreja Valič Zver. FOTO: Tadej Regent, Delo
V 93. letu je umrl pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Maturiral je na gimnaziji Kranj leta 1949, leta 1955 pa je diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Kmalu po diplomi se je zaposlil kot profesor na nižji gimnaziji Dobrovo v Brdih, kjer je deloval do leta 1958, nato pa je do upokojitve leta 1990 poučeval na gimnaziji v Kranju.
Od Pibernika se je poslovila tudi Andreja Valič Zver, slovenska političarka, zgodovinarka in soproga evropskega poslanca SDS Milana Zvera. »Moj dragi gimnazijski razrednik, spoštovani in ljubljeni profesor Pibernik, počivajte v Božjem miru, pustili ste močan pečat in neizbrisno sled,« je zapisala na twitterju.
Svoja prva dela je začel objavljati leta 1950, svojo prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice je objavil desetletje kasneje. Kritika je njegovo zgodnje pesništvo ocenila za novoromantično, kasneje se je približal modernizmu. Skupno je izdal sedem pesniških zbirk, nazadnje delo Svetloba timijan (2000).
Izdal je tri avtobiografska dela Moj brat Avguštin, Začudene oči otroštva ter Drobci zamolklega časa. Iz publicistike so poznana njegova dela Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo ter Čas romana. Nastala so na podlagi Pibernikove korespondence s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, prvi dve s pesniki, zadnja s pripovedniki.
Osrednja tema Pibernikovih raziskovanj so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941–1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja.
Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, knjige intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli.
Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 2013 je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Kranj. Kot so še sporočili iz kroga družine, dan pogreba še ni znan.
Od Pibernika se je poslovila tudi Andreja Valič Zver, slovenska političarka, zgodovinarka in soproga evropskega poslanca SDS Milana Zvera. »Moj dragi gimnazijski razrednik, spoštovani in ljubljeni profesor Pibernik, počivajte v Božjem miru, pustili ste močan pečat in neizbrisno sled,« je zapisala na twitterju.
France Pibernik. FOTO: Modic Igor, DeloSvoja dela je začel objavljati leta 1950
France Pibernik. FOTO: Modic Igor, Delo
Svoja prva dela je začel objavljati leta 1950, svojo prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice je objavil desetletje kasneje. Kritika je njegovo zgodnje pesništvo ocenila za novoromantično, kasneje se je približal modernizmu. Skupno je izdal sedem pesniških zbirk, nazadnje delo Svetloba timijan (2000).
Izdal je tri avtobiografska dela Moj brat Avguštin, Začudene oči otroštva ter Drobci zamolklega časa. Iz publicistike so poznana njegova dela Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo ter Čas romana. Nastala so na podlagi Pibernikove korespondence s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, prvi dve s pesniki, zadnja s pripovedniki.
Osrednja tema Pibernikovih raziskovanj so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941–1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja.
Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, knjige intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli.
Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 2013 je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Kranj. Kot so še sporočili iz kroga družine, dan pogreba še ni znan.
