Andrej Šifrer na tajni misiji (FOTO)
»Vabim vaju, Mirjam in tebe, na okrogli rojstni dan moje žene Tini in poroko najinega prvorojenca Tončija, ki se bo zgodila v mestu Bariloče pod Andi. Edini pogoj je, da nihče ne ve, da prihajaš v Argentino, in da na dan D presenetiva mojo ženo in celo slovensko skupnost,« se je glasilo vabilo. Lažje reči kot storiti, saj Šifrerja še nihče nikoli ni tihotapil v Južno Ameriko, a ko so se pogoji izpolnili, so se kupile letalske vozovnice in napočil je dan odhoda.
V argentinski prestolnici jima je tajno misijo pomagal izpeljati Juan Gris, sicer argentinski Slovenec, ki je svoje srce že pred mnogimi leti zaupal izvoljenki Živi, Slovenki, ki živi v Sloveniji. Konec lanskega leta je za nekaj mesecev prišel v rodno Argentino in se veselil prihoda skrivnostnega para. A stvari so se hitro zapletle. Že ob prihodu na letališče v Buenos Aires je pristopila mladenka in vprašala: »Ste vi Andrej Šifrer in greste na poroko?« Pa si je Andrej mislil, joj punca, čigava pa si, saj nihče ne sme vedeti, da sem tukaj!
Andrej je kar iz čakalne vrste za pregled potnih listov poklical Juana in mu povedal, da ga je razkrinkala mladenka. Ko je ta ugotovil, kako se piše, je takoj poklical njenega očeta, saj se tam vsi Slovenci poznajo med seboj, in mu zabičal, da »njegova hči ni videla Andreja«.
Juan je bil v naslednjih dneh, ko je Mirjam in Andreja vodil po glavnem mestu, v škripcih, saj se je moral izogibati prostorom, kjer bi lahko naleteli na argentinske Slovence. Niti svoji sestri Zorki ni črhnil besede, kaj šele drugim pevskim in pivskim prijateljem. Po petih dneh Buenos Airesa je misija nemogoče uspela in parček se je pretihotapil na letalo in do mesta Bariloče, a na letališču je mrgolelo Slovencev, ki so čakali svojce na istem letalu. Spet skrivanje in naloga za naslednjega varuha skrivnosti – Milana Magistra, domačina iz tega idiličnega mesta pod Andi. Ta jima je po telefonu svetoval, naj iz letala in z letališča odideta zadnja.
Nasvet je bil pravi, a ko so se končno srečali in se objeli, sta opazila, da je Milan na berglah. Čeprav si je pred mesecem dni strgal ahilovo tetivo, ju je njun tajni agent uspešno pretihotapil v hotelsko sobo s pogledom na jezero in bližnje hribe. Človek bi lahko samo stal in gledal, a kaj, ko je bil tisti dan tudi dan za veliko razkritje. Pobudnik in glavni kreator te zgodbe je bil seveda Toni Oblak, največji sledilec Andreja Šifrerja v Argentini. Pred petimi leti je s sinom Tončijem iz Buenos Airesa priletel na Andrejev koncert v Cankarjev dom in po zaključku spektakla izjavil: »Izplačalo se je. Sanjal sem o tem koncertu, danes pa se mi je uresničilo.«
Restavracija, v kateri so praznovali, je last družine Jerman in v nasprotju s sonarodnjaki v domovini tu Slovenci držijo skupaj in si ne mečejo polen pod noge. V lokalu se je slišalo veselo praznovanje, ko je Milan pripeljal skrivnostnega gosta. Andrej je nosil črna očala in kapo, ko pa so se v restavraciji zaslišali prvi takti pesmi Za prijatelje, je pogovor utihnil in pred mikrofonom se je pojavil neznanec. Ko je zapel, so se gostje začeli spogledovati, se med seboj spraševati in ugibati, a nihče razen Tonija in Milana ni poznal pravega odgovora.
Andrej je snel kapo in očala, v tistem trenutku so gostje skočili na noge, slavljenka je planila v jok in v objem svojega moža ter v trenutku spoznala, da je vse skupaj njegovo maslo. Tini se je prebila do Andreja, mu padla v objem, misija nemogoče pa je uspela. Dva dni pozneje je v pivnici Patagonia več kot 250 gostov rajalo ob pravljičnem razgledu in razigrani glasbi. Mladoporočenec Tonči je Andreja predstavil kot rock zvezdo iz Slovenije, odziv pa je bil veličasten. Ob njegovi glasbi so poskakovali in se objemali Slovenci in Argentinci. Pozno v noč! Čudeži se še vedno dogajajo, le verjeti morate.
