Barbara Lapajne Predin: Ob jezi se manifestirajo slabi občutki
Barbara Lapajne Predin, nekoč slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka ter producentka, danes družinska mediatorka, trenerka mediatorjev in komunikacijskih veščin, soproga priznanega glasbenika Zorana Predina, je tudi ustanoviteljica Colloquiuma, kjer izvaja usposabljanje za mediatorje in delavnice Razreševanja konfliktov, Dobre komunikacije s sodelavci in strankami, Krizno komunikacijo ...
Pred kratkim je bila gostja v Jutru na Planetu, kjer je spregovorila o komunikaciji v osebnih in poslovnih odnosih, natančneje o tem kaj je asertivno vedenje in kaj je transformativni pogovor ter o izražanju čustev na primeren način. Vprašali smo jo za natančnejšo razlago, na kaj se delijo čustva in kako jih pravilno izražamo.
»Čustva imajo svojo funkcijo. Občutimo jih takrat, ko se dotaknejo neke naše vrednote. Vsako čustvo tudi izraža neko sporočilo. Jeza izraža željo po spremembi. Nekdo dela ali govori nekaj, kar je za nas moteče ali nesprejemljivo in zato občutimo jezo, ker želimo, da preneha ali spremeni svoja dejanja, govor ali način govorjenja. In mi imamo vso pravico do svojih čustev, tudi do jeze. Ker pa nam vsaka pravica nalaga tudi dolžnost, imamo dolžnost, kako to jezo izrazimo.To pomeni, da jeza ni negativno čustvo, je pa naše vedenje ob čustvu jeze lahko negativno in jo izrazimo z nasilnim vedenjem. Lahko se pa vedemo pozitivno oz. socializirano ter na podlagi svojih pravic do samospoštovanja in pravice sogovornika do spoštovanja izrazimo željo, da preneha z delovanjem ali govorjenjem, ki nas moti. Vsekakor se ob jezi manifestirajo slabi občutki: utrip se nam poviša, dobimo rdečico, slabše slišimo, zato je za komunikacijo zelo dobro, da se umirimo. Umaknemo se nekam, kjer smo sami, mislimo na izdih in počakamo toliko časa, da se umirimo in se lahko ponovno vrnemo v komunikacijo. Tudi veselje je čustvo, ki ima lahko negativno vedenje. Če nekdo na lotu zadane glavni dobitek in občuti tako močno čustvo veselja ali sreče, da razbije vse kozarce v gostilni, je njegovo vedenje negativno,« je obširno in jasno razložila Barbara, ki svetuje, da se čustva naučimo tudi pravilno izražati.
Barbara meni, da bi se o pravilni komunikaciji in čustvih morali učiti že v vrtcih in šolah, saj so čustva in razumevanje teh podlaga za konstruktivno komunikacijo ter pozitivno reakcijo tudi na negativen pristop nekoga sogovornika. »Zato, draga dekleta, ko vas nekaj moti in želite spremembo in se vam v očeh nabirajo solze, si glasno recite: 'Jezna sem.' Ter brez pesti in kričanja sogovorniku sporočite, kakšno spremembo želite. In dragi fantje, ko nekaj izgubite, imate pravico do žalosti in solz. Jeza in nasilno vedenje vam ne bosta pomagala do soočenja z izgubo.«
Čustveno opismenjevanje in s tem prepoznavanje pravih čustev je pot do dobrega soočanja s čustvi in ustreznega vedenja. Pri Barbari se lahko naučimo komunikacijskih veščin, ki jih na nezavedni ravni že uporabljamo, pozabimo pa nanje, ko so prisotna čustva.
