SLOVENCI NA POTI
Bendi igrajo vsak večer
Pevec Mihael Strniša iz priljubljene slovenske zasedbe Eroika aromatika se je potepal po Irski.
Odpri galerijo
»Irska me je že dolgo zanimala zaradi čudovitih zelenih pokrajin in slavnih Moherskih ter drugih klifov pa tudi irska glasba v sebi skriva nekaj posebnega, mističnega,« pravi pevec Mihael Strniša.
»Zelo rad potujem in spoznavam pokrajine, kulture in ljudi. Včasih si želim novih spoznanj in dogodivščin, včasih pa zgolj ležanje na plaži in polnjenje baterij,« doda. Včasih pa obojega. In potovanje po Irski je bila prav takšna mešanica sproščanja in dogodivščin.
Z dekletom Saro sta v Dublinu najela avto in vzela pot pod kolesa. »V 12 dneh sva prevozila 2500 km in prek Dublina, Galwaya, Limericka, Traleeja, Kenmara, Corka, Killkennyja obkrožila Irsko in si pogledala vse želene destinacije,« pove. Na pohajkovanju sta spoznala vso raznolikost dežele. Dublin, denimo, na Mihaela ni napravil posebnega vtisa. Mesto je doživel kot hladno, sivo, industrijsko, povsem drugače torej od predstave, ki jo je imel. »Čisto nasprotje pa je obmorsko mesto Galway, polno barv, uličnih glasbenikov in študentov.«
Prek portala airbnb sta spala pri ljudeh doma in vselej sta doživela veliko gostoljubnosti pa nič vsiljivosti. Irska ponuja izjemno naravo, glavne turistične točke pa so bile polne turistov, čeprav ni bila glavna sezona. »Ampak če si nekaj res želiš videti, odmisliš tudi take stvari. Moherski klifi so kljub oblici turistov name naredili izjemen vtis. Neverjetno je, kaj moč morja ustvari s časom, impresivno. Enega najlepših dni sva preživela v nacionalnem parku Connemara, ki na nebeški poti oziroma Sky road ponuja obilico čudovitih razgledov na pašnike zelene barve, ki se prelivajo z modrino Atlantika,« se navdušeno spominja Strniša.
Tudi nacionalni park Killarney je čudovit. Tisočerim odtenkom zelene kar ni in ni konca. »Še zdaj slišim zvok mogočnih valov ob samotnih zalivih na polotoku Dingle, spominjam se čudovite kraške pokrajine v Lough avalli. Navdušili so me tudi irski pubi z odličnimi pivi in bendi, ki igrajo vsak večer. Tam se pomešajo ljudje vseh generacij, pijejo, plešejo in prepevajo vsem znane napeve.«
Na potepanju sta imela srečo. Zaradi oceanskega podnebja so ju vsi opozarjali na pogoste plohe, pa vendar do zadnjega dneva, ko je bil čas za odhod, o dežju ni bilo ne duha ne sluha in je bilo vse še lepše in prijetnejše. Zaradi izjemno ozkih cest se je moral Mihael velikokrat izkazati v spretnostni vožnji.
Irska ga ni samo navdušila, ampak tudi presenetila. »Finančna kriza jih je zelo močno prizadela, vendar se uspešno spet prebijajo na površje, pri tem jim turizem pomaga.«
S potovanja je prišel poln novih vtisov in dogodivščin ter napolnjen z novo energijo, ki mu jo je dala čudovita narava. "Nič čudnega, da je toliko filmov posnetih na Irskem in da je irska pokrajina inspiracija toliko glasbenikom in literatom," poudari.
»Zelo rad potujem in spoznavam pokrajine, kulture in ljudi. Včasih si želim novih spoznanj in dogodivščin, včasih pa zgolj ležanje na plaži in polnjenje baterij,« doda. Včasih pa obojega. In potovanje po Irski je bila prav takšna mešanica sproščanja in dogodivščin.
Z dekletom Saro sta v Dublinu najela avto in vzela pot pod kolesa. »V 12 dneh sva prevozila 2500 km in prek Dublina, Galwaya, Limericka, Traleeja, Kenmara, Corka, Killkennyja obkrožila Irsko in si pogledala vse želene destinacije,« pove. Na pohajkovanju sta spoznala vso raznolikost dežele. Dublin, denimo, na Mihaela ni napravil posebnega vtisa. Mesto je doživel kot hladno, sivo, industrijsko, povsem drugače torej od predstave, ki jo je imel. »Čisto nasprotje pa je obmorsko mesto Galway, polno barv, uličnih glasbenikov in študentov.«
Prek portala airbnb sta spala pri ljudeh doma in vselej sta doživela veliko gostoljubnosti pa nič vsiljivosti. Irska ponuja izjemno naravo, glavne turistične točke pa so bile polne turistov, čeprav ni bila glavna sezona. »Ampak če si nekaj res želiš videti, odmisliš tudi take stvari. Moherski klifi so kljub oblici turistov name naredili izjemen vtis. Neverjetno je, kaj moč morja ustvari s časom, impresivno. Enega najlepših dni sva preživela v nacionalnem parku Connemara, ki na nebeški poti oziroma Sky road ponuja obilico čudovitih razgledov na pašnike zelene barve, ki se prelivajo z modrino Atlantika,« se navdušeno spominja Strniša.
Tudi nacionalni park Killarney je čudovit. Tisočerim odtenkom zelene kar ni in ni konca. »Še zdaj slišim zvok mogočnih valov ob samotnih zalivih na polotoku Dingle, spominjam se čudovite kraške pokrajine v Lough avalli. Navdušili so me tudi irski pubi z odličnimi pivi in bendi, ki igrajo vsak večer. Tam se pomešajo ljudje vseh generacij, pijejo, plešejo in prepevajo vsem znane napeve.«
Izjemno ozke ceste zahtevajo od voznika precej spretnosti.
Na potepanju sta imela srečo. Zaradi oceanskega podnebja so ju vsi opozarjali na pogoste plohe, pa vendar do zadnjega dneva, ko je bil čas za odhod, o dežju ni bilo ne duha ne sluha in je bilo vse še lepše in prijetnejše. Zaradi izjemno ozkih cest se je moral Mihael velikokrat izkazati v spretnostni vožnji.
Irska ga ni samo navdušila, ampak tudi presenetila. »Finančna kriza jih je zelo močno prizadela, vendar se uspešno spet prebijajo na površje, pri tem jim turizem pomaga.«
Nebeška pot ponuja čudovite razglede na zelene pašnike.
S potovanja je prišel poln novih vtisov in dogodivščin ter napolnjen z novo energijo, ki mu jo je dala čudovita narava. "Nič čudnega, da je toliko filmov posnetih na Irskem in da je irska pokrajina inspiracija toliko glasbenikom in literatom," poudari.