Big Brother šok: Italijanom do 900.000 evrov, Slovencem v najboljšem primeru desetkrat manj

6. septembra 1999 je bila na Nizozemskem na komercialni televiziji predvajana prva epizoda Big Brotherja, resničnostnega šova, ki je revolucioniral svet televizije in ki je 14. septembra 2000 pod imenom Grande Fratello najprej prišel v Italijo. Program je družbeni eksperiment brez primere: deset neznanih ljudi ali več mora živeti skupaj v hiši, ki jo 24 ur na dan varujejo televizijske kamere. Za to priložnost so satelitski in spletni  kanali na voljo gledalcem, ki vedno lahko spremljajo dogajanje v hiši. Format je rodil nov televizijski žanr: resničnostni šov.

Zamisel o sobivanju tujcev pod radovednim očesom kamer prihaja iz ustvarjalnega uma Johna De Mola. V 90. letih je bilo že narejenih nekaj poskusov, dokumentiranih tudi na televiziji, da bi videli, kako se običajni ljudje, ki se ne poznajo, obnašajo v neprijetnih situacijah. Velika zasluga nizozemskega podjetnika je, da mu je uspelo te neznance postaviti pred kamero, ob stalnem nadzoru gledalcev.

Ime programa se zgleduje po Big Brotherju, diktatorju Oceanije, distopičnem izmišljenem narodu iz romana Georgea Orwella, iz leta 1984, v katerem se je prvič pojavil izraz »veliki brat, ki te gleda«. V televizijski različici Big Brotherja igrajo avtorji resničnostnega šova, Veliki Brat, ki nadzoruje dogajanje v hiši, in javnost, ki lahko z glasovanjem odloča, koga bo izločila.

Po nizozemskem uspehu se je začel šov izvažati po vsem svetu. 14. septembra 2000 prispe tudi v Italijo, v studijski kompleks ali filmsko mesto Cinecitta v Rimu. Epizodo za epizodo programu uspe zadržati vedno več gledalcev. Finale 21. decembra 2000, v katerem je zmagala reševalka iz Brescie Cristina Plevani, si je ogledalo 16 milijonov ljudi, kar je doseglo 60-odstotni delež gledanosti. Denarna nagrada je znašala 250 milijonov lir. Šov se nadaljuje vsako leto znova, do leta 2016, ko postane VIP, s slavnimi ljudmi kot protagonisti.

Hiša, kjer tekmovalci preživijo tudi do šest mesecev, se z leti malenkostno spreminja in posodablja. Z vsemi prostori velikost hiše znaša 1.740 m2. Gre za dobro in slikovito razdeljene, skrivne in vrhunsko tehnično urejene prostore. Neverjeten tehnološki sistem, s katerim je opremljena hiša, nam omogoča opazovanje tekmovalcev iz vseh zornih kotov in kadar koli, saj se v hiši nahaja približno 120 vidnih in nevidnih kamer.

Skozi leta se je finalna nagrada spreminjala, od 100.000 do 900.000 evrov, ki je bila najvišja v vseh letih. Slavni tekmovalci poleg finalne nagrade zaslužijo še honorar, ki se giba od 15.000 do 40.000 evrov, glede na popularnost tekmovalca.

Pri projektu dela okrog 250 ljudi, od tega 21 režiserjev, 26 režijskih operaterjev, 16 članov produkcije, 50 snemalcev ter  monterjev, tonskih tehnikov, scenografov, kostumografov, frizerjev in vizažistov.

Slovenski Big Brother je do zdaj zbral pet sezon, od tega eno samo VIP. Za primerjavo, velikost slovenske hiše je znašala 550 m2, nagrade pa so se gibale od 50.000 do 90.000 evrov bruto.

V hiši je bilo nameščeno okoli 30 kamer in prav toliko mikrofonov, 24 ur dnevno se je snemal vsak del hiše. Snemalci snemajo kandidate na skrivnih hodnikih, skozi okna, ki imajo zatemnjena stekla, na drugi strani pa ogledalo, tako da jih tekmovalci ne morejo videti. V temi snemajo približno štiri infrardeče kamere. Tekmovalci morajo upoštevati pravila »igre«: nimajo dostopa do televizije, zunanjega sveta in svojcev, prav tako imajo omejen dostop do vode in hrane. Vsak teden morajo opraviti skupno tedensko nalogo, in če so uspešni, dobijo nagrado, v obliki povišanega proračuna za hrano. Vsak tekmovalec mora vsaj enkrat na dan obiskati sobo spovednico, kjer gledalcem oddaje z neposrednim nagovorom v kamero razlaga svoje občutke, izkušnje in spore, povezane z bivanjem v hiši. Ob točno določenih dnevih v spovednici stanovalci nominirajo dva tekmovalca, ki jim nista všeč in ki morata po njihovem mnenju zapustiti hišo, svoje mnenje pa morajo tehtno utemeljiti. Dve ali tri osebe z največ nominacijami postanejo predmet glasovanja gledalcev oddaje, vsak teden pa je iz tekmovanja izločen en tekmovalec, ki prejme največ glasov gledalcev.

Voditelji šova so bili Nina Osenar, Ana Marija Mitič in Manja Plešnar, zmagovalci pa Andrej Novak, Naske Mehič, Pia Filipčič, Mirela Lapanović in Jože Činč.