Bojan Cvjetićanin: Vem, da bomo jokali kot dež. In teh solz se zelo veselim

V času najinega pogovora vas do koncerta v Stožicah ločita še dva dneva, kakšni občutki vas prevevajo?

Koncert v Stožicah smo objavili pred kar nekaj časa, vsi so nas spraševali, ali smo malo nori, v tem vmesnem času smo se tudi mi že kdaj vprašali, ali smo povsem v redu. A po letu dni smo zdaj v ciljni ravnini, komaj čakamo, saj nimamo več živcev, da bi še čakali. Če bi se vleklo še kak teden, bi kdo od nas počil. Komaj čakamo, da gremo na oder, zdaj ga res že potrebujemo.

Kakšni pa bodo občutki po tako velikem koncertu, kaj pričakujete? Verjetno je človek lahko tudi malce izpraznjen?

Ko je bil koncert objavljen, si nismo predstavljali, da bomo čez eno leto na točki, na kateri smo zdaj. V tem letu se je zgodilo ogromno stvari, ta koncert pa za nas označuje konec nekega obdobja in uradni začetek novega, še pomembnejšega. Po izkušnjah iz Cvetličarne in Križank vem, da bomo jokali kot dež, takoj ko bomo prišli v garderobo. Teh solz se zelo veselim, ker že nekaj časa nisem jokal. Jok bo verjetno kar trajal in iz nas dal marsikaj. Ne bi rekel, da bomo čutili praznino. Dva dni po koncertu se skupaj odpravljamo na počitnice, tam se bomo lahko pogovarjali in prevetrili vse, kar se nam je dogajalo. Po počitnicah pa gremo takoj naprej na turnejo, veliko časa za razmislek ne bo.

Zanimivo, da greste na počitnice skupaj, ne potrebujete časa, da si oddahnete drug od drugega?

Komur koli povemo, se odzove tako kot vi, vpraša nas, ali smo normalni. A mi se imamo skupaj dobro, uživamo, dobro se razumemo. To, da gremo skupaj na počitnice, je nekaj naravnega. Ves čas gradimo odnos, ki je iz dneva v dan globlji, čeprav se zdi, da globlji ne more biti.

Kako rešujete morebitne konflikte v bendu?

Na srečo do zdaj večjih konfliktov ni bilo. Imamo vsakodnevna trenja, ki pač nastajajo v skupini petih kreativnih ljudi, a verjetno se to dogaja v vseh kolektivih. Naše pravilo je, da iskreno govorimo o vseh občutkih, da se ne bi začela kuhati kaka zamera. Tako vse rešimo hitro.

Na vaši spletni strani sem si ogledala koncerte, ki jih imate napovedane do konca leta, veliko jih je v tujini. Kako ste izbrali mesta, kjer boste nastopili? Razumem, da so prizorišča v prestolnicah držav nekdanje Jugoslavije naravna izbira, toda kako izbrati pravo prizorišče denimo v Barceloni?

Po Pesmi Evrovizije smo morali prav hitro začrtati turnejo. Ko smo junija začeli to delati, je bilo že zelo pozno, načeloma se koncertna prizorišča za določeno leto rezervira ob koncu prejšnjega ali začetku tistega leta. Mi smo se odzvali na povabila vseh tujih promotorjev, ki so nas povabili, da bi imeli koncert v njihovih mestih. Prosta prizorišča so določala, kam bomo šli, pograbili smo, kar so nam ponudili.

***

Preberite tudi: Znane vse podrobnosti koncerta Joker Out v Stožicah: vrata se odprejo ...

***

Vem, da so bili odzivi občinstva v tujini doslej odlični, vas je to presenetilo?

Za seboj imamo dve turneji, angleško in nor­dijsko, bili smo v Veliki Britaniji in na Škotskem, na Norveškem, Švedskem in Finskem. Ni nas presenetilo, da so bili odzivi dobri, presenetilo pa nas je, koliko ljudi poje v slovenščini. Na to se kar težko navadiš.

Ko govorimo o prodoru slovenskih glasbenikov v tujino, hitro pridemo do jezikovnih omejitev, no, vi zdaj pravite, da tega ne čutite. A vendar globalni uspeh ni samo stvar talenta, Rihanna je ena, ampak deklet, kakršna je bila ona na začetku kariere, je ogromno. Kaj je torej ključ? Sreča? To, da se povežeš s pravimi ljudmi?

Kakršen koli uspeh je akumulacija mnogih členov, ki se morajo povezati v verigo. Trdo delo, znanje, talent, ogromno sreče, to, da si na pravem mestu. Nisem ravno človek, ki verjame v naključja, a lahko rečemo tudi to. In povezovanje s pravimi ljudmi. Mi se od začetka svoje poti poskušamo povezovati z ljudmi, ki so želeli biti z nami že od začetka, ker jim je bila ta zgodba všeč, in ne zato, ker so mislili, da bi lahko od tega dobili denar. No, na začetku jim je bilo jasno, da denarja še nekaj časa ne bo. Ljubezen v kolektivu in trdo delo sta ključna.

Koliko pa je na uspehe v tujini vplival nastop na Pesmi Evrovizije? Morda kdo reče, da mladi tega festivala ne spremljajo, a vaši nastopi dokazujejo nasprotno ...

Res je, Pesem Evrovizije je bila za nas katapult. Samo finalni večer si je v živo gledalo 62 milijonov ljudi. Zelo veseli smo, da smo pred Pesmijo Evrovizije v Sloveniji zgradili dovolj močno bazo in ustvarili dovolj glasbe, da je lahko določen odstotek od 62 milijonov, ki je našo glasbo poiskal na spletu, to tam tudi našel.

Mislim, da je bilo leta 2020, ko sta se vrteli pesmi Vem, da greš in Gola. Takrat sem rekla, da bodo Joker Out zagotovo naslednji največji bend pri nas, zdaj se s tem rada pohvalim. Ali vi lahko za kak določen trenutek rečete, da ste se spo­gledali in rekli: to je to, uspelo nam je?

Že od vsega začetka to, kar počnemo, obravnavamo kot nekaj najboljšega. Uspeh je povsem subjektivna stvar, a mi smo res verjeli v to, kar delamo. Zaupali smo, da če je nam petim, našemu producentu in ljudem, ki so nam najbližje, nekaj všeč, potem to deluje. Nikomur od zunaj nismo pustili, da bi to izpodbijal. Prav določen trenutek pa ... Zame osebno sta bila to koncerta v Cvetličarni ob izdaji prvega albuma, takrat sem videl, kako veliko je vse, kar se dogaja okoli nas, ko to združiš v en prostor.

Verjetno pa ni lahko, če toliko ljudi hoče košček tebe? Spregovorili ste že o paničnih napadih ...

Imamo specifičen poklic, delovni čas, delovni prostor in delovna razmerja niso določeni. Ves čas imamo tudi sami izvajalci občutek, da moramo biti na voljo 24 ur na dan. Pomembno je, da se, ko je čas za to, naučiš tudi reči ne in razumeti, da nobena stvar ni pomembnejša kot tvoje zdravje in počutje. Če tega nimaš, tudi ustvarjati ne moreš. Vsi poklici imajo tudi temne plati, pri našem je to pač ta.

Prej ste govorili o vstopu v novo ero za Joker Out, kaj vas čaka?

Lahko govorim o kratkoročnih načrtih, o prihodnjem letu. Prvo polovico bomo preživeli v Londonu, marca bomo imeli še evropsko turnejo, poletje bomo preživeli na festivalih, vemo že, da bomo nastopili na festivalih, o katerih smo sanjali vse življenje, leto pa bomo končali s še dvema turnejama po državah, v katerih marca ne bomo gostovali. Naša nova era bo torej v znamenju osvajanja novih območij in tudi selitve možganov tja.

Siddharta zdaj praznuje 20 let od koncerta na bežigrajskem stadionu, kje mislite, da boste vi čez 20 let praznovali obletnico koncerta v Stožicah?

Nimam pojma, vsekakor pa upam, da si bomo takrat tudi tako blizu, kot smo si zdaj.

Vem, da je večina fantov iz Joker Out Bežigrajčanov, a pred dvajsetimi leti ste bili še daleč od obiskovanja koncertov, ste pa morda na dan koncerta kje tam okoli brcali žogo?

Jaz sem bil star štiri leta, vem tudi, da drugi fantje niso bili dovolj stari, da bi se koncerta spominjali. Smo si ga pa velikokrat ogledali na CD-ju.